Kazalo
37 odnosi: Arhimed, Črpalka, Bernoullijeva enačba, Energetski stroj, Fosfolipidna dvojna plast, Freon, Gostota zraka, Heron, Hi, Hidrostatični paradoks, Hidrostatični tlak, Hitrost zvoka, Jean-Daniel Colladon, John Canton, Joseph Liouville, Kapa (črka), Kapljevina, Kompresor, Kontinuitetna enačba, Kritična točka, Maxwellove relacije, Mehanika tekočin, Navier-Stokesove enačbe, Plin, Poiseuillov zakon, Površinska napetost, Prožnostni modul, Prostorninski pretok, Rayleighovo sipanje, Schwarzschildov polmer, Seznam fizikalnih vsebin, Snovna konstanta, Stisljivostni modul, Superkritična tekočina, Upor sredstva, Van der Waalsova enačba stanja, Voda.
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Stisljivost in Arhimed
Črpalka
Ročna batna črpalka Črpalke so delovni stroji.
Poglej Stisljivost in Črpalka
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Poglej Stisljivost in Bernoullijeva enačba
Energetski stroj
Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.
Poglej Stisljivost in Energetski stroj
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Stisljivost in Fosfolipidna dvojna plast
Freon
Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.
Poglej Stisljivost in Freon
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Stisljivost in Gostota zraka
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Stisljivost in Heron
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Stisljivost in Hi
Hidrostatični paradoks
Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.
Poglej Stisljivost in Hidrostatični paradoks
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Stisljivost in Hidrostatični tlak
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Stisljivost in Hitrost zvoka
Jean-Daniel Colladon
Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.
Poglej Stisljivost in Jean-Daniel Colladon
John Canton
John Canton, angleški fizik, * 31. julij 1718, Stroud, grofija Gloucestershire, Anglija, † 22. marec 1772, London.
Poglej Stisljivost in John Canton
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Stisljivost in Joseph Liouville
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Poglej Stisljivost in Kapa (črka)
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Stisljivost in Kapljevina
Kompresor
Področje delovanja kompresorjev: A batni kompresorji, B rotacijski kompresorji, C batne in rotacijske vakuumske črpalke, Č turbinski kompresorji, D turbinske vakuumske črpalke. Kompresorji so delovni stroji.
Poglej Stisljivost in Kompresor
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Stisljivost in Kontinuitetna enačba
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Stisljivost in Kritična točka
Maxwellove relacije
Maxwellove relacije so enačbe s področja termodinamike, ki jih dobimo iz simetrije drugih odvodov in zveze med štirimi termodinamskimi potenciali (notranja energija U, Helmholtzova prosta energija F, entalpija H in Gibbsova prosta entalpija G) ter štirimi termodinamskimi spremenljivkami stanja (temperatura T, tlak P, prostornina V in entropija S).
Poglej Stisljivost in Maxwellove relacije
Mehanika tekočin
Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.
Poglej Stisljivost in Mehanika tekočin
Navier-Stokesove enačbe
Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.
Poglej Stisljivost in Navier-Stokesove enačbe
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Stisljivost in Plin
Poiseuillov zakon
Poiseuillov zákon (pogosto tudi Hagen-Poiseuillov zakon ali Poiseuille-Hagenov zakon) podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Pri tem je ΦV prostorninski pretok, π Ludolfovo število, r polmer cevi, η dinamična viskoznost tekočine, Δp tlačna razlika in l dolžina cevi.
Poglej Stisljivost in Poiseuillov zakon
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Stisljivost in Površinska napetost
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Poglej Stisljivost in Prožnostni modul
Prostorninski pretok
Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.
Poglej Stisljivost in Prostorninski pretok
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Stisljivost in Rayleighovo sipanje
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Stisljivost in Schwarzschildov polmer
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Stisljivost in Seznam fizikalnih vsebin
Snovna konstanta
Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.
Poglej Stisljivost in Snovna konstanta
Stisljivostni modul
Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.
Poglej Stisljivost in Stisljivostni modul
Superkritična tekočina
Superkritična (nadkritična) tekočina je stanje snovi nad kritično točko.
Poglej Stisljivost in Superkritična tekočina
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Stisljivost in Upor sredstva
Van der Waalsova enačba stanja
Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).
Poglej Stisljivost in Van der Waalsova enačba stanja
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Stisljivost in Voda
Prav tako znan kot Adiabatna stisljivost, Izotermna stisljivost.