Kazalo
17 odnosi: Aluminijev klorid, Antoine Lavoisier, Železov(II) oksid, Železov(II) sulfid, Železov(II,III) oksid, Celična membrana, Clausov proces, Elektrokemija, Hidrati plinov, Kemijska reakcija, Maščobe, Mehanokemijska sinteza, Protonacija, Seznam fizikalnih vsebin, V reakciji neudeleženi ion, Vustit, Zakon o stalnih razmerjih.
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Stehiometrija in Aluminijev klorid
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Stehiometrija in Antoine Lavoisier
Železov(II) oksid
Železov(II) oksid ali fero oksid je eden od železovih oksidov s formulo FeO.
Poglej Stehiometrija in Železov(II) oksid
Železov(II) sulfid
Železov(II) sulfid ali fero sulfid je kemična spojina s formulo FeS.
Poglej Stehiometrija in Železov(II) sulfid
Železov(II,III) oksid
Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.
Poglej Stehiometrija in Železov(II,III) oksid
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Stehiometrija in Celična membrana
Clausov proces
Kupi žvepla, proizvedenega po Clausovem postopku v Alberti, Kanada Clausov proces je najpomembnejši proces za odstranjevanje žvepla iz plinov.
Poglej Stehiometrija in Clausov proces
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Stehiometrija in Elektrokemija
Hidrati plinov
Hidrat metana, vraščen v sediment; greben pred obalo Oregona, Združene države Amerike Hidrati plinov, hidrati ali klatrati so kristalne trdne snovi na vodni osnovi, podobne ledu, v katerih so majhne nepolarne molekule, običajno plini, ali polarne molekule z velikimi hidrofobnimi deli ujete v »kletke« zamrznjenih molekul vode, vezanih z vodikovimi vezmi.
Poglej Stehiometrija in Hidrati plinov
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Stehiometrija in Kemijska reakcija
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Stehiometrija in Maščobe
Mehanokemijska sinteza
Mehanokemijska sinteza ali visokoenergijsko mletje temelji na trkih med prašnimi delci in mlevnimi telesi v mlinu.
Poglej Stehiometrija in Mehanokemijska sinteza
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Stehiometrija in Protonacija
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Stehiometrija in Seznam fizikalnih vsebin
V reakciji neudeleženi ion
V reakciji neudeleženi ion je ion, ki obstaja kot reaktant in produkt pri kemijski enačbi.
Poglej Stehiometrija in V reakciji neudeleženi ion
Vustit
Vustit (FeO) je mineralna oblika železovega(II) oksida, ki se pojavlja v meteoritih in samorodnem železu.
Poglej Stehiometrija in Vustit
Zakon o stalnih razmerjih
Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.
Poglej Stehiometrija in Zakon o stalnih razmerjih
Prav tako znan kot Stohiometrija.