Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Apéryjeva konstanta, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Črno telo, Bela, Boltzmannova konstanta, Bozon, Claude Servais Mathias Pouillet, Delčnovalovna dualnost, Draperjeva točka, Fizika, Foton, Hawkingovo sevanje, Inkandescenca, Institut "Jožef Stefan", Izsev, Janez Strnad, Jožef Stefan, John William Draper, Leo Graetz, Lockheed SR-71, Ludwig Edward Boltzmann, Matematična fizika, Max Planck, Mednarodni atomski čas, Planck-Einsteinova relacija, Planckov zakon, Prenos toplote, Riemannova funkcija zeta, Sevalni tlak, Sevanje, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Stefanova konstanta, Stefanovo število, Svetloba, Uvod v kvantno mehaniko, William George Unruh, William Weber Coblentz, 1900.
Apéryjeva konstanta
Brez opisa.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Apéryjeva konstanta · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Črno telo
CERES Čŕno teló je telo, ki absorbira vse valovanje, ki pade nanj.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Črno telo · Poglej več »
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Bela · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Bozon · Poglej več »
Claude Servais Mathias Pouillet
Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Claude Servais Mathias Pouillet · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Draperjeva točka · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fizika · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Foton · Poglej več »
Hawkingovo sevanje
Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Hawkingovo sevanje · Poglej več »
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Inkandescenca · Poglej več »
Institut "Jožef Stefan"
Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Institut "Jožef Stefan" · Poglej več »
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Izsev · Poglej več »
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Janez Strnad · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Jožef Stefan · Poglej več »
John William Draper
John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in John William Draper · Poglej več »
Leo Graetz
Leo Graetz, nemški fizik, * 26. september 1856, Breslau, Prusija (sedaj Wrocław, Poljska), † 12. november 1941, München, Nemčija.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Leo Graetz · Poglej več »
Lockheed SR-71
Lockheed SR-71, neuradno poznan kot Blackbird (slovensko črna ptica oz. kos), je bilo izvidniško letalo dolgega dosega in najvišjo hitrostjo 3,2 Mach, kar ga uvršča med najhitrejša letala.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Lockheed SR-71 · Poglej več »
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Matematična fizika · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Max Planck · Poglej več »
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Mednarodni atomski čas · Poglej več »
Planck-Einsteinova relacija
Planck-Einsteinova relacija,French & Taylor (1978), pp.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Planck-Einsteinova relacija · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Planckov zakon · Poglej več »
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Prenos toplote · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sevalni tlak · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sevanje · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Seznam fizikalnih zakonov · Poglej več »
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Stefanova konstanta · Poglej več »
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Stefanovo število · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Svetloba · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
William George Unruh
William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in William George Unruh · Poglej več »
William Weber Coblentz
William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in William Weber Coblentz · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in 1900 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Sevanje črnega telesa, Stefanov zakon, Stefanov zakon o sevanju, Štefan-Boltzmannov zakon, Štefanov zakon.
