Kazalo
64 odnosi: Ana Andrejevna Ahmatova, Anagram, Anaksimander, Antonio de Nebrija, Šifra Navajo, Členek, Besediloslovje, Bliss, Dajalnik, Dvopičje, Enobesedna figura, Evolucija, Funkcijska beseda, Gazele, Generacija '98, Glagol, Glagolska prehodnost, Glagolski čas, Heterogram (literatura), Imenovalnik, Izrek, Leksikon, Ločilo, Metateza, Morsejeva abeceda, Narekovaj, Osebek, Pangram, Pastavek, Pika, Pisava, Podčrtovanje, Podpičje, Podredje, Polstavek, Poved, Povedkovo določilo, Prekmursko narečje, Pridevnik, Priredje, Prislovno določilo, Prislovno določilo časa, Prislovno določilo kraja, Proza, Rodilnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Sklon, Slovnična oseba, Soredje, ... Razširi indeks (14 več) »
Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Andrejevna Ahmatova, rojena Gorenko (Го́ренко),.
Poglej Stavek in Ana Andrejevna Ahmatova
Anagram
Anagrám ali premetánka (grško ana- - nazaj + graphein - pisati) nastane s permutacijo črk v besedi ali frazi, tako da dobimo drugo besedo ali frazo, ki ima neki pomen (glej tudi metateza).
Poglej Stavek in Anagram
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Stavek in Anaksimander
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Stavek in Antonio de Nebrija
Šifra Navajo
bitko za Sajpan Šifra Navajo je metoda šifriranja, ki so jo uporabljale Oborožene sile ZDA od leta 1942 na pacifiškem bojišču.
Poglej Stavek in Šifra Navajo
Členek
Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./).
Poglej Stavek in Členek
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Stavek in Besediloslovje
Bliss
Bliss (angleško Blissymbolics) je umetna pisava, ki jo je ustvaril Charles K. Bliss (1897-1985).
Poglej Stavek in Bliss
Dajalnik
Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.
Poglej Stavek in Dajalnik
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Stavek in Dvopičje
Enobesedna figura
Enobesedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih se učinek izraza doseže z nenavadno rabo posameznih besed ali besednih vez.
Poglej Stavek in Enobesedna figura
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Stavek in Evolucija
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Stavek in Funkcijska beseda
Gazele
Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.
Poglej Stavek in Gazele
Generacija '98
Generacija ’98 (znana tudi pod imenom generacija 1898 ali v španščini generación del 98) je naziv za skupino umetnikov, pesnikov, filozofov, ki so delovali v Španiji v času špansko-ameriške vojne (1898).
Poglej Stavek in Generacija '98
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Stavek in Glagol
Glagolska prehodnost
Glagolska prehodnost je glagolska kategorija, ki pove, ali se glagol lahko veže s predmetom ali ne.
Poglej Stavek in Glagolska prehodnost
Glagolski čas
(Glagolski) čas je slovnična kategorija, ki opisuje časovno umeščenost situacije/dejanja v izrečenem stavku.
Poglej Stavek in Glagolski čas
Heterogram (literatura)
Heterogram je beseda, besedna zveza ali stavek, ki je sestavljen iz črk abecede, ki se med seboj razlikujejo, kar pomeni, da se vsaka črka pojavi samo enkrat.
Poglej Stavek in Heterogram (literatura)
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Stavek in Imenovalnik
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Stavek in Izrek
Leksikon
Leksikon (grško λεξικόν, besednjak) je besedni (pojmovni) priročnik, v katerem so gesla (leksemi) razvrščena po abecednem vrstnem redu ter pojasnjena.
Poglej Stavek in Leksikon
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Stavek in Ločilo
Metateza
Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.
Poglej Stavek in Metateza
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Poglej Stavek in Morsejeva abeceda
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Poglej Stavek in Narekovaj
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Stavek in Osebek
Pangram
Pangrám oziroma pangrámski stávek (grško pan - vsak + gramma - črka) je stavek ali del besedila, pri katerem so uporabljene vse črke abecede.
Poglej Stavek in Pangram
Pastavek
Pástávek je nepopolni stavek, ki je brez glagola in lahko nastopa kot samostojna poved (Da. – Tine!) ali kot del soredja (Hej, kam greš?).
Poglej Stavek in Pastavek
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Stavek in Pika
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Stavek in Pisava
Podčrtovanje
Podčrtovánje je razčlemba prostega oziroma podrednozloženega stavka na stavčne člene, pri čemer uporabimo različne črte:Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Stavek in Podčrtovanje
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Poglej Stavek in Podpičje
Podredje
Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik).
Poglej Stavek in Podredje
Polstavek
Polstavek je stavek, v katerem je osebna glagolska oblika zamenjana za neosebno, ali stavek, nastal z opustitvijo pomožnega glagola v povedku (sedeč za mizo, so se pogovarjali; mladost, polna ponižanja).
Poglej Stavek in Polstavek
Poved
Povéd je pomenska enota, ki je sestavljena iz enega ali več stavkov in je v besedilu najpogosteje zaključena s piko.
Poglej Stavek in Poved
Povedkovo določilo
Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem glagolu (vezi).
Poglej Stavek in Povedkovo določilo
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Stavek in Prekmursko narečje
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Stavek in Pridevnik
Priredje
Prirédje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov.
Poglej Stavek in Priredje
Prislovno določilo
Prislôvno določílo je vrsta stavčnega člena, ki dopolnjuje stavek s podatkom o okoliščinah (kraju, času, vzroku ali načinu) dogajanja, stanja...
Poglej Stavek in Prislovno določilo
Prislovno določilo časa
Prislovno določilo časa je eden od stavčnih členov, ki izraža čas dejanja.
Poglej Stavek in Prislovno določilo časa
Prislovno določilo kraja
Prislovno določilo kraja je eden od stavčnih členov, ki izraža kraj dejanja.
Poglej Stavek in Prislovno določilo kraja
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Stavek in Proza
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Stavek in Rodilnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Stavek in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Stavek in Skladnja
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Stavek in Sklon
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Stavek in Slovnična oseba
Soredje
Soredje je zveza stavkov, ki ni priredna in ne podredna – deli povedi so postavljeni drug ob drugega, vendar med njimi ni skladenjskega razmerja.
Poglej Stavek in Soredje
Stalna besedna zveza
Stalna besedna zveza, frazeologem ali frazem je pomenska večbesedna enota, ki ima pomen različen od pomena posameznih besednih enot.
Poglej Stavek in Stalna besedna zveza
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Poglej Stavek in Stavčne besedne figure
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Stavek in Stavčni člen
Stavek (razločitev)
Stavek ima več pomenov.
Poglej Stavek in Stavek (razločitev)
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Stavek in Stoicizem
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Stavek in Tožilnik
Uklepaj
Uklepaj, tudi predklepaj, (je osamosvojeni levi del dvodelnega, navadno okroglega oklepaja. Je znak, ki vklepa besedo, številko, stavek ipd. s sprednje oziroma leve strani.
Poglej Stavek in Uklepaj
Večpomenskost
Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.
Poglej Stavek in Večpomenskost
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Stavek in Vejica
Veznik
Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).
Poglej Stavek in Veznik
Vprašaj
Vprašáj (?) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu vprašalnega stavka: Kje si? Zakaj to delaš?.
Poglej Stavek in Vprašaj
Vrinjeni stavek
Vrinjeni stavek – tudi vrivek ali s tujko parenteza – je stavek v okviru kake povedi (ali stavka), s katero ni povezan po načelu prisojanja ali določanja, pa tudi ne prirednosti ali sorednosti, ampak je oblikovno sam zase, le v kakšni svobodni zvezi z vsebino.
Poglej Stavek in Vrinjeni stavek
Vrzeljenje
Vrzeljenje je tip glagolskega izpusta (elipse), kjer so v neprvem sestavniku vezniških zvez glagolske oblike izpuščene oziroma izbrisane, torej se v neprvem sestavniku ne ponovijo.
Poglej Stavek in Vrzeljenje
Zaklepaj
Zaklepaj) je osamosvojeni desni del dvodelnega, navadno okroglega, oklepaja.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 50. Je znak, ki zaklepa besedo, številko, stavek ipd. z zadnje, desne strani.. Pišemo ga zlasti za črkami, redkeje za številkami, pri naštevanju posameznih enot.
Poglej Stavek in Zaklepaj