Kazalo
128 odnosi: Agneza Babenberška, Agneza Waiblinška, Albert IV. Tirolski, Albert Medved, Allgäu, Alzacija, Andeški, Arleško kraljestvo, Švabska, Švabska vojvodina, Babenberžani, Bamberška stolnica, Bellinzona, Bergfrid, Bernard Spanheimski, Bertold (oglejski patriarh), Bertold III. Andeški, Bodensko jezero, Bologna, Canosa di Puglia, Castel del Monte, Castel Nuovo, Cerkev sv. Martina, Memmingen, Cesarski knez, Ciprsko kraljestvo, Dirk VII. Holandski, Frankovska, Frankovsko cesarstvo, Freiburški potočki, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik II. Prepirljivi, Géza II. Ogrski, Gerhard Lonski, Gora svete Ane, Šlezija, Goriški grofje, Goslar, Gotfrid Hohenstaufenski, Gračišće, Grad Burgdorf, Grad Habsburg, Grad Haut-Koenigsbourg, Grad Melfi, Grad Neuschwanstein, Grad Stahleck, Grad Trausnitz, Grad Valkhof, Gradovi Bellinzone, Grofija Nürnberg, Henrik II. Avstrijski, ... Razširi indeks (78 več) »
Agneza Babenberška
Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Staufovci in Agneza Babenberška
Agneza Waiblinška
''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.
Poglej Staufovci in Agneza Waiblinška
Albert IV. Tirolski
Albert IV. (ali Albert III., odvisno od načina štetja; – 22. julij 1253) je bil tirolski grof od leta 1202 do svoje smrti, zadnji iz prvotne Tirolske hiše.
Poglej Staufovci in Albert IV. Tirolski
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Staufovci in Albert Medved
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Staufovci in Allgäu
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Staufovci in Alzacija
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Staufovci in Andeški
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Staufovci in Arleško kraljestvo
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Staufovci in Švabska
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Staufovci in Švabska vojvodina
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Staufovci in Babenberžani
Bamberška stolnica
Bamberška stolnica (nemško: Bamberger Dom, uradno ime Bamberger Dom St. Peter und St. Georg) je cerkev v Bambergu v Nemčiji, dokončana v 13.
Poglej Staufovci in Bamberška stolnica
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Staufovci in Bellinzona
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Staufovci in Bergfrid
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Staufovci in Bernard Spanheimski
Bertold (oglejski patriarh)
Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.
Poglej Staufovci in Bertold (oglejski patriarh)
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Staufovci in Bertold III. Andeški
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Staufovci in Bodensko jezero
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Staufovci in Bologna
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Staufovci in Canosa di Puglia
Castel del Monte
Castel del Monte (italijansko za "gorski grad"; barese Castìdde du Monte) je citadela in grad na hribu iz 13.
Poglej Staufovci in Castel del Monte
Castel Nuovo
Castel Nuovo ("Novi grad"), pogosto imenovan Maschio Angioino (italijansko za "Anžujski stolp"), je srednjeveški grad pred trgom Piazza Municipio in mestno hišo (Palazzo San Giacomo) v središču Neaplja, Kampanija, Italija.
Poglej Staufovci in Castel Nuovo
Cerkev sv. Martina, Memmingen
Župnijska cerkev svetega Martina v Memmingenu je ena najstarejših cerkva v Zgornji Švabski.
Poglej Staufovci in Cerkev sv. Martina, Memmingen
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Staufovci in Cesarski knez
Ciprsko kraljestvo
Ciprsko kraljestvo je bilo križarska država na otoku Cipru v visokem in poznem srednjem veku od leta 1192 do 1489.
Poglej Staufovci in Ciprsko kraljestvo
Dirk VII. Holandski
Dirk VII.
Poglej Staufovci in Dirk VII. Holandski
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Staufovci in Frankovska
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Staufovci in Frankovsko cesarstvo
Freiburški potočki
Freiburški potočki (nemško Freiburg Bächle) so majhni, z vodo napolnjeni jarki ali umetni žlebiči v mestu Freiburg.
Poglej Staufovci in Freiburški potočki
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Staufovci in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Staufovci in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Staufovci in Friderik II. Prepirljivi
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Staufovci in Géza II. Ogrski
Gerhard Lonski
Rodbinski grb Lonskih Gerhard Lonski, Gerardus de Lohn, (* ? – †1092) je bil drugi sin grofa Otona II. Zutphenskega in Adelajde Zutphenske.
Poglej Staufovci in Gerhard Lonski
Gora svete Ane, Šlezija
Gora Svete Ane (Góra Świętej Anny, ali; spodnješlezijsko Anaberg; Świyntŏ Anna) je osamelec v Šleziji na Poljskem v istoimenski občini.
Poglej Staufovci in Gora svete Ane, Šlezija
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Staufovci in Goriški grofje
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Staufovci in Goslar
Gotfrid Hohenstaufenski
Gotfrid, v italijanščini znan kot Goffredo, Gotofredo ali Gotifredo (umrl 9. oktobra 1194), je bil oglejski patriarh v severni Italiji od 1182 do 1194.
Poglej Staufovci in Gotfrid Hohenstaufenski
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Staufovci in Gračišće
Grad Burgdorf
Grad Burgdorf v Emmentalu je grad iz 11.
Poglej Staufovci in Grad Burgdorf
Grad Habsburg
Grad Habsburg (nemško Schloss Habsburg), je grad na hribu v Švici.
Poglej Staufovci in Grad Habsburg
Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Haut-Koenigsbourg (francosko Château du Haut-Koenigsbourg, nemško Hohkönigsburg) je srednjeveški grad nad naseljem Orschwiller v Alzaciji v Franciji v gorovju Vogezi, nekoliko zahodno od Sélestata.
Poglej Staufovci in Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Melfi
Grad Melfi (italijansko Castello di Melfi) v Bazilikati je eden od najpomembnejših srednjeveških gradov v južni Italiji in spomenik v lasti italijanske države.
Poglej Staufovci in Grad Melfi
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Poglej Staufovci in Grad Neuschwanstein
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Staufovci in Grad Stahleck
Grad Trausnitz
Trausnitz je grad na hribu nad starim delom mesta spodnjebavarskega glavnega mesta Landshut.
Poglej Staufovci in Grad Trausnitz
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Staufovci in Grad Valkhof
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Poglej Staufovci in Gradovi Bellinzone
Grofija Nürnberg
Grofija Nürnberg je bila država Svetega rimskega cesarstva v zgodnjem 12.
Poglej Staufovci in Grofija Nürnberg
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Staufovci in Henrik II. Avstrijski
Henrik II. Pobožni
Henrik II.
Poglej Staufovci in Henrik II. Pobožni
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Staufovci in Henrik IV. Nemški
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Staufovci in Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Staufovci in Henrik Lev
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Staufovci in Henrik Ponosni
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Staufovci in Henrik V. Nemški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Staufovci in Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Staufovci in Henrik VII. Nemški
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Staufovci in Hohenzollerji
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Staufovci in Italija
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Staufovci in Karel IV. Luksemburški
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Staufovci in Karlov relikviarij
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Staufovci in Knez
Konrad (III.) Nemški
Konrad (III.) Nemški, nemški kralj, italijanski kralj (kot II.), vojvoda Spodnje Lotaringije, * 12. februar 1074, opatija Hersfeld, † 27. julij 1101, Firence.
Poglej Staufovci in Konrad (III.) Nemški
Konrad I. Salzburški
Konrad I. (c. 1075 – 9. april 1147) je bil salzburški nadškof v Avstriji v prvi polovici 12.
Poglej Staufovci in Konrad I. Salzburški
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Staufovci in Konrad III. Nemški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Staufovci in Koroška (vojvodina)
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Staufovci in Kraljeva pfalca
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Staufovci in Lecce
Lipari (otok)
Lipari (sicilsko Lìpari) je največji med Eolskimi otoki v Tirenskem morju ob severni obali Sicilije v južni Italiji; ime nosi tudi glavno mesto in občina na otoku, ki je sicer upravno del metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Staufovci in Lipari (otok)
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Staufovci in Lotar Supplinburški
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Staufovci in Ludvik I., bavarski vojvoda
Majnhard I.
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard III.
Poglej Staufovci in Majnhard I.
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Staufovci in Malta
Maniakov grad
Maniakov grad (italijansko il castello Maniace) je trdnjava v mestu Sirakuze na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Staufovci in Maniakov grad
Meersburški grad
Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.
Poglej Staufovci in Meersburški grad
Mestna cerkev svetega Dionizija
Protestantska mestna cerkev svetega Dionizija v Esslingenu je gotska cerkev, ki stoji na južni strani Marktplatza in skupaj s katoliško cerkvijo svetega Pavla in Marijino cerkvijo (Frauenkirche) sestavlja kompleks, ki daje podobo mestu.
Poglej Staufovci in Mestna cerkev svetega Dionizija
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Staufovci in Ministerial
Mostni grad
Mostni grad je vrsta nižinskega vodnega gradu, ki je bil zgrajen za zagotavljanje vojaškega opazovanja in varovanja prehoda preko reke.
Poglej Staufovci in Mostni grad
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Staufovci in Nadškofija Salzburg
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Staufovci in Nürnberški grad
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Staufovci in Nürnberg
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Staufovci in Neapeljsko kraljestvo
Oberammergau
Oberammergau (južna bavarščina: Obaammagau) je občina v okrožju Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Staufovci in Oberammergau
Obrambni stolp
Okrogli obrambni stolp Utrjen stolp (tudi obrambni stolp ali grajski stolp ali samo stolp) je ena od obrambnih struktur, ki se je uporabljala v utrdbah, kot so gradovi, skupaj z obzidjem.
Poglej Staufovci in Obrambni stolp
Opatija Maria Laach
Pregleden zemljevid območja Pogled na samostan iz zraka, 2011 Opatija Maria Laach (nemško Abtei Maria Laach, latinsko Abbatia Maria Lacensis ali Abbatia Maria ad Lacum) je benediktinska opatija na jugozahodni obali jezera Laach v bližini Andernacha v regiji Eifel dežele Porenje - Pfalška v Nemčiji.
Poglej Staufovci in Opatija Maria Laach
Ostuni
Ostuni (barsko Ostune; salentinsko Stune) je mesto in občina približno 8 km oddaljena od obale Jadranskega morja, v pokrajini Brindisi v deželi Apuliji v Italiji.
Poglej Staufovci in Ostuni
Oto Bamberški
Oton Bamberški (1060 ali 1061 - 30. junij 1139) je bil nemški misijonar in papeški legat, ki je velik del srednjeveške Pomeranije spreobrnil v krščanstvo.
Poglej Staufovci in Oto Bamberški
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Poglej Staufovci in Otokar I. Češki
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Staufovci in Oton II. Bavarski
Oton II. Zutphenski
Oton II., Bogati, (ok. 1050 – †1113) je bil mlajši sin grofa Gotšalka Zutphenskega in Adelajde Zutphenske.
Poglej Staufovci in Oton II. Zutphenski
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Staufovci in Oton IV. Nemški
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Staufovci in Oton Otrok
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Staufovci in Palatinat
Personalna unija
Personalna unija je /kombinacija?/ zveza dveh ali več držav, ki imajo istega monarha, medtem ko njihove meje, zakoni in interesi ostajajo različni.
Poglej Staufovci in Personalna unija
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Staufovci in Plemenska vojvodina Saška
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Staufovci in Privilegium minus
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Staufovci in Rammelsberg
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Staufovci in Rim
Rodbina Nassau-Dillenburg
''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.
Poglej Staufovci in Rodbina Nassau-Dillenburg
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Staufovci in Rodbina Welf
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Staufovci in Romanska arhitektura
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Staufovci in Rudolf Rheinfeldški
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Staufovci in Saška - Anhalt
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Staufovci in Salijci
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Staufovci in Salzburg (zvezna dežela)
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Poglej Staufovci in Schwäbisch Hall
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Staufovci in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Staufovci in Sicilija (dežela)
Sicilski barok
Sicilski barok je značilna oblika baročne arhitekture, ki se je razvila na otoku Sicilija ob južni obali Italije v 17.
Poglej Staufovci in Sicilski barok
Sicilski emirat
Sicilski emirat (arabko إمارة صقلية) je bil emirat na otoku Sicilija, ki je obstajal od leta 831 do leta 1072.
Poglej Staufovci in Sicilski emirat
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Staufovci in Sirakuze
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Staufovci in Sveto rimsko cesarstvo
Taormina
Taormina (sicilijansko Taurmina) je občina v metropolitanskem mestu Messina na vzhodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Staufovci in Taormina
Tiburtinska Sibila
Tiburtinska Sibila ali Albunea je bila rimska sibila, katere sedež je bilo staro etruščansko mesto Tibur (sodobni Tivoli).
Poglej Staufovci in Tiburtinska Sibila
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Staufovci in Tirensko morje
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Staufovci in Vladarska rodbina
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Staufovci in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Staufovci in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Staufovci in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Staufovci in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Staufovci in Vojvodina Spoleto
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Staufovci in Volilni knez
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Staufovci in Vzhodna Prusija
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Poglej Staufovci in Welf IV.
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Staufovci in Wettinci
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Staufovci in Zgodovina Nemčije
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Staufovci in Zgornja Švabska
Prav tako znan kot Stauferji, Štaufovci.