Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Statika

Index Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Kazalo

  1. 40 odnosi: Arhimed, August Ferdinand Möbius, Železova litina, Charles Augustin de Coulomb, Coriolisova sila, D'Alembertovo načelo, Drago Jančar, Eifflov stolp, Elektrostatična razelektritev, Ferdinand von Lindemann, Fizika, France Avčin, Geminiano Montanari, Giovanni Ceva, Gradbeništvo, Groteska, Guidobaldo del Monte, Hidrotehnika, Kineziologija, Klasična mehanika, Lasersko varjenje, Lok (arhitektura), Louis Poinsot, Mehanika, Milan Fakin, Milutin Milanković, Nebotičnik, Ljubljana, O plavajočih telesih, Pasivna požarna zaščita, Pierre Duhem, Računalniška mehanika tekočin, René Descartes, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam gradbeniških vsebin, Sila, Srdan Turk, Stojan Globočnik, Strojništvo, Svetko Martelanc (mlajši), Zrakoplov.

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Statika in Arhimed

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Statika in August Ferdinand Möbius

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Statika in Železova litina

Charles Augustin de Coulomb

sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.

Poglej Statika in Charles Augustin de Coulomb

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Poglej Statika in Coriolisova sila

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Poglej Statika in D'Alembertovo načelo

Drago Jančar

Drago Jančar, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, akademik * 13. april 1948, Maribor.

Poglej Statika in Drago Jančar

Eifflov stolp

sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.

Poglej Statika in Eifflov stolp

Elektrostatična razelektritev

Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.

Poglej Statika in Elektrostatična razelektritev

Ferdinand von Lindemann

Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.

Poglej Statika in Ferdinand von Lindemann

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Statika in Fizika

France Avčin

France Avčin, slovenski inženir elektrotehnike in strokovnjak za varnost v gorah, * 6. oktober 1910, Ljubljana, † 21. februar 1984, Ljubljana.

Poglej Statika in France Avčin

Geminiano Montanari

Geminiano Montanari, italijanski astronom, * 1. junij 1633, Modena, Italija, † 13. oktober 1687, Padova, Italija.

Poglej Statika in Geminiano Montanari

Giovanni Ceva

Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.

Poglej Statika in Giovanni Ceva

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Poglej Statika in Gradbeništvo

Groteska

Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.

Poglej Statika in Groteska

Guidobaldo del Monte

Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.

Poglej Statika in Guidobaldo del Monte

Hidrotehnika

Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).

Poglej Statika in Hidrotehnika

Kineziologija

Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.

Poglej Statika in Kineziologija

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Statika in Klasična mehanika

Lasersko varjenje

Lasersko varjenje je varjenje z laserskim žarkom, ki je praviloma računalniško vodeno.

Poglej Statika in Lasersko varjenje

Lok (arhitektura)

Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.

Poglej Statika in Lok (arhitektura)

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Poglej Statika in Louis Poinsot

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Statika in Mehanika

Milan Fakin

Milan Fakin, slovenski gradbeni inženir, * 6. maj 1895, Pulj, † 16. julij 1973, Ljubljana.

Poglej Statika in Milan Fakin

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Statika in Milutin Milanković

Nebotičnik, Ljubljana

Nebotičnik je ena izmed najbolj prepoznanih stavb v Ljubljani.

Poglej Statika in Nebotičnik, Ljubljana

O plavajočih telesih

Arhimedovem palimpsestu'' O plavajočih telesih (grško: Perí tón epipleónton somáton) je razprava v dveh knjigah starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz (okoli 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.). Domneva se, da je bila napisana okoli leta 250 pred n.

Poglej Statika in O plavajočih telesih

Pasivna požarna zaščita

Pasivna požarna zaščita je sestavni del predpisov, ki urejajo požarno zaščito in požarno varnost v stavbah.

Poglej Statika in Pasivna požarna zaščita

Pierre Duhem

Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.

Poglej Statika in Pierre Duhem

Računalniška mehanika tekočin

Mehanika tekočin je veda, ki proučuje kapljevine in pline v mirovanju in tečenju, delimo jo na statiko, kinematiko in dinamiko, za točkovnih pojavov služijo osnovni fizikalni zakoni, za proučevanje uporabljamo tri medsebojno povezane načine: teoretični pristop, laboratorijski eksperiment in numerični eksperiment.

Poglej Statika in Računalniška mehanika tekočin

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Statika in René Descartes

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Statika in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam gradbeniških vsebin

To je seznam vsebin, povezanih z gradbeništvom.

Poglej Statika in Seznam gradbeniških vsebin

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Statika in Sila

Srdan Turk

Srdan Turk, slovenski gradbeni inženir, projektant za lesene in betonske konstrukcije, * 26. april 1920, Ljubljana, † 31. julij 1998, Ljubljana.

Poglej Statika in Srdan Turk

Stojan Globočnik

Stojan Globočnik, slovenski gradbeni inženir in univerzitetni profesor, * 31. december 1895, Kranj, † 24. april 1985, Ljubljana.

Poglej Statika in Stojan Globočnik

Strojništvo

Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.

Poglej Statika in Strojništvo

Svetko Martelanc (mlajši)

Svetko Martelanc, slovenski gradbenik in javni delavec, * 1. december 1886, Barkovlje, † 31. januar 1921, Barkovlje.

Poglej Statika in Svetko Martelanc (mlajši)

Zrakoplov

Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.

Poglej Statika in Zrakoplov