Kazalo
22 odnosi: Aršin, Čevelj (dolžinska mera), Dekurija, Furlong, Konstanta fine strukture, Laket, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Milja, Pud, Ruski čevelj, Ruski seženj, Seženj, Sesterc, Sotka, Stadij, Vatel, Vladimir Semjonovič Gluhov, Vršek, Vrsta (dolžinska mera), Zgodovina merjenja.
Aršin
Aršín (rusko арши́н) je stara ruska enota za dolžino, ki nekako odgovarja vatlu, čeprav je krajša za približno 7 cm.
Poglej Stare uteži in mere in Aršin
Čevelj (dolžinska mera)
Čevelj (angleška označba ft) je enota za dolžino.
Poglej Stare uteži in mere in Čevelj (dolžinska mera)
Dekurija
Dekurija (latinsko: decuria iz decem – deset), desetina, v rimskem obdobju prvotno vojaška enota desetih vojakov, kateri je poveljeval dekurijon.
Poglej Stare uteži in mere in Dekurija
Furlong
Fúrlong je britanska enota za merjenje dolžine.
Poglej Stare uteži in mere in Furlong
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Stare uteži in mere in Konstanta fine strukture
Laket
Láket je stara enota za dolžino.
Poglej Stare uteži in mere in Laket
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Stare uteži in mere in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Stare uteži in mere in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Stare uteži in mere in Merska enota
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Stare uteži in mere in Milja
Pud
Púd (rusko пуд) je stara ruska enota za maso.
Poglej Stare uteži in mere in Pud
Ruski čevelj
Rúski čévelj (rusko фут) je stara ruska enota za dolžino in odgovarja angleškemu imperialnemu čevlju, 1/7 ruskega sežnja ali 0,304800 m.
Poglej Stare uteži in mere in Ruski čevelj
Ruski seženj
Rúski séženj (ali саже́нь) je stara ruska enota za dolžino.
Poglej Stare uteži in mere in Ruski seženj
Seženj
Séženj (tudi kláftra) je stara enota za dolžino.
Poglej Stare uteži in mere in Seženj
Sesterc
Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.
Poglej Stare uteži in mere in Sesterc
Sotka
Sotka (- stotinka) je stara ruska enota za dolžino.
Poglej Stare uteži in mere in Sotka
Stadij
Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.
Poglej Stare uteži in mere in Stadij
Vatel
Vátel ali neredko tudi laket je stara merska enota za dolžino, ki so jo največ uporabljali za merjenja tkanin in meri približno 0,778 m ali 1,13 m. Poleg čevlja je vatel najstarejša dolžinska mera.
Poglej Stare uteži in mere in Vatel
Vladimir Semjonovič Gluhov
Vladimir Semjonovič Gluhov, ruski fizik, * 1813, † 1894.
Poglej Stare uteži in mere in Vladimir Semjonovič Gluhov
Vršek
Vŕšek ali tudi zastarel izraz veršòk (rusko вершо́к) je stara ruska enota za dolžino.
Poglej Stare uteži in mere in Vršek
Vrsta (dolžinska mera)
Vŕsta (vérsta) je stara ruska dolžinska mera.
Poglej Stare uteži in mere in Vrsta (dolžinska mera)
Zgodovina merjenja
Nekatere enote merjenja povzete po človeškem telesu V razvoju človeštva imajo merjenje in meritve zelo pomembno vlogo.
Poglej Stare uteži in mere in Zgodovina merjenja