Odpri v Google MapsKazalo
38 odnosi: Balkan, Balkan (razločitev), Belogradčik, Bitka na Zlatici, Bolgarija, Džerdap, Drugo bolgarsko cesarstvo, Geti, Herenij Etrusk, Ivajlo, Ivan I. Cimisk, Karpati, Kneževina Bolgarija, Kniva, Krum, Loveč, Midžor, Musala, Narodni park Modri kamni, Nišava, Panonska nižina, Peter IV. Bolgarski, Planina, Rusko-turška vojna (1877–1878), Saeva dupka, Sevt III., Seznam vrhov v Srbiji, Smilec, Sofija, Spomenik na Buzludži, Srbija, Tile, Timok, Trakija, Trakija (rimska provinca), Triglav (razločitev), Vzhodna Rumelija, Zavarovana območja Srbije.
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Stara planina in Balkan
Balkan (razločitev)
Balkan je lahko.
Poglej Stara planina in Balkan (razločitev)
Belogradčik
Belogradčik (bolgarsko Белоградчѝк, Belogradčík) je majhno mesto v Vidinskem okraju v severozahodni Bolgariji.
Poglej Stara planina in Belogradčik
Bitka na Zlatici
Bitka na Zlatici e bila bitka, ki je potekala 12. decembra 1443 med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini, ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov.
Poglej Stara planina in Bitka na Zlatici
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Stara planina in Bolgarija
Džerdap
Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.
Poglej Stara planina in Džerdap
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Stara planina in Drugo bolgarsko cesarstvo
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Poglej Stara planina in Geti
Herenij Etrusk
Kvint Herenij Etrusk Mesij Decij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s svojim očetom Decijem vladal leta 251, * okoli 227, † junij 251, Bitka pri Abritu.
Poglej Stara planina in Herenij Etrusk
Ivajlo
Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.
Poglej Stara planina in Ivajlo
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Stara planina in Ivan I. Cimisk
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Stara planina in Karpati
Kneževina Bolgarija
Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.
Poglej Stara planina in Kneževina Bolgarija
Kniva
Gotska invazija v Mezijo leta 250-251 Kniva (gotsko 𐌺𐌽𐌹𐍅𐌰, Kniwa, latinsko Cniva), gotski kralj, * 3. stoletje, † verjetno 271.
Poglej Stara planina in Kniva
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Stara planina in Krum
Loveč
Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.
Poglej Stara planina in Loveč
Midžor
Gora Midžor (2169 m) Midžor ali Midžur je vrh v pogorju Stara planina (Balkan).
Poglej Stara planina in Midžor
Musala
Musala (izg. Musalà) je gora v pogorju Rila v Bolgariji.
Poglej Stara planina in Musala
Narodni park Modri kamni
Modri kamni (bolgarsko Сините камъни) je narodni park, ki leži severno od bolgarskega mesta Sliven.
Poglej Stara planina in Narodni park Modri kamni
Nišava
Nišava (cirilica: Нишава) je reka v Bolgariji in Srbiji, dolga 218 kilometrov.
Poglej Stara planina in Nišava
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Stara planina in Panonska nižina
Peter IV. Bolgarski
Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.
Poglej Stara planina in Peter IV. Bolgarski
Planina
Planina je lahko.
Poglej Stara planina in Planina
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej Stara planina in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Saeva dupka
Barve v jami Saeva dupka (bolgarščina: Съева дупка) je kraška jama v severni Bolgariji blizu vasi Brestnica, okraj Loveč.
Poglej Stara planina in Saeva dupka
Sevt III.
Bronasta glava Sevta III. iz gomile Goljamata Kosmatka; Arheološki muzej, Sofija Sevt III. (starogrško, Seuthes, bolgarsko Севт III, Sevt III) je bil vladar tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal od 331 do 300 pr.
Poglej Stara planina in Sevt III.
Seznam vrhov v Srbiji
To je seznam vseh gora v Srbiji.
Poglej Stara planina in Seznam vrhov v Srbiji
Smilec
Smilec (bolgarsko Смилец, Smilec) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1292 do 1294, * ni znano, † 1298, Veliko Trnovo, Bolgarsko cesarstvo.
Poglej Stara planina in Smilec
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Stara planina in Sofija
Spomenik na Buzludži
Spomenik na Buzludži Spominski dom bolgarske komunistične partije, poznan kot spomenik na Buzludži, je zgradba na vrhu Buzludža v osrednji Bolgariji.
Poglej Stara planina in Spomenik na Buzludži
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Stara planina in Srbija
Tile
Plemena na južnem Balkanu Tile ali Tjule (starogrško, Tílis) so bile prestolnica kratkoživega kraljestva na Balkanu, za katero Polibij piše, da so ga v 3.
Poglej Stara planina in Tile
Timok
Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.
Poglej Stara planina in Timok
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Stara planina in Trakija
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Stara planina in Trakija (rimska provinca)
Triglav (razločitev)
Triglav ima več pomenov.
Poglej Stara planina in Triglav (razločitev)
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej Stara planina in Vzhodna Rumelija
Zavarovana območja Srbije
Zavarovana območja Srbije pokrivajo približno 5 % ozemlja države.
Poglej Stara planina in Zavarovana območja Srbije
Prav tako znan kot Balkan (gorovje).