Kazalo
12 odnosi: Ašina Budžen, Ašina Huseluo, Šiungnu, Štiriindvajset zgodovin, Čebi kan, Čelebi kan, Ilteriš kagan, Mavzolej Qianling, Nova knjiga Tanga, Tongdian, Vu Dzetjan, Zahodni turški kaganat.
Ašina Budžen
Ašina Budžen (kitajsko 阿史那步真) je bil član vladajoče kaste Zahodnih Turkov, * ni znano, † 667.
Poglej Stara knjiga Tanga in Ašina Budžen
Ašina Huseluo
Ašina Huseluo (kitajsko 阿史那斛瑟罗) je bil od leta 693 do 704 marionetni kagan Mongolije, ki ga je na ta položaj imenovala Vu Dzetjan iz dinastije Tang, edina cesarica v kitajski zgodovini, * ni znano, † 704, Čangan.
Poglej Stara knjiga Tanga in Ašina Huseluo
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Stara knjiga Tanga in Šiungnu
Štiriindvajset zgodovin
Štiriindvajset zgodovin znane tudi kot Prave zgodovine so uradne zgodovine kitajskih dinastij od obdobje od najzgodnejše dinastije leta 3000 pr.
Poglej Stara knjiga Tanga in Štiriindvajset zgodovin
Čebi kan
Čebi kan (kitajsko (鼻可汗/车鼻可汗, pinjin chēbí kěhàn, Wade-Giles ch'e-pi k'o-han, rekonstruirano staroturško *Çavïş) z osebnim imenom Ašina Hubo (阿史那斛勃, āshǐnà húbó, a-shih-na hu-po), pono vladarsko ime Jidžučebi kagan (乙注車鼻可汗/乙注车鼻可汗, yǐzhù chēbí kěhàn, i-chu ch'e-pi k'o-han), je bil po propadu Šuejantuoja kandidat za naslov kana Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Stara knjiga Tanga in Čebi kan
Čelebi kan
Čelebi kan (kitajsko 俟力苾可汗, pinjin qílìbì kěhàn, Wade-Giles ch'i-li-pi k'o-han) z osebnim imenom Ašina Simo (阿史那思摩) je bil član vladarske družine Vzhodnega turškega kaganata in v letih 639-647 kan Vzhodnega turškega kaganata kot vazal kitajske dinastije Tang, * 583, † verjetno 645.
Poglej Stara knjiga Tanga in Čelebi kan
Ilteriš kagan
Ilteriš kagan (staroturško 𐰃𐰠𐱅𐰼𐰾:𐰴𐰍𐰣, Elteris čajan, kitajsko 頡跌利施可汗/颉跌利施可汗, Xiédiēlìshīkěhàn) z osebnim imenom Ašina Kutlug (kitajsko 阿史那骨篤祿/阿史那骨笃禄, āshǐnà gǔdǔlù) je bil ustanovitelj Drugega turškega kaganata, ki je vladal v letih 682–691, * ni znano, † 691.
Poglej Stara knjiga Tanga in Ilteriš kagan
Mavzolej Qianling
Mavzolej Qianling (kitajsko 乾陵, pinjin čiánlíng) je grobišče dinastije Tang (618–907) v okrožju Qian v provinci Šaanši na Kitajskem.
Poglej Stara knjiga Tanga in Mavzolej Qianling
Nova knjiga Tanga
'' Knjiga Tanga'', izdana v Južnem Songu, ki jo je uredil in komentiral Čen Džian (陳鑒) Nova knjiga Tanga, imenovana tudi Nova zgodovina Tanga, je delo, ki v desetih knjigah v 225 poglavjih opisuje uradno zgodovino dinastije Tang.
Poglej Stara knjiga Tanga in Nova knjiga Tanga
Tongdian
Tongdian (kitajsko 通典, Wade–Giles T'ung-tien, dobesedno celovite institucije) je kitajska institucionalna zgodovina in enciklopedija.
Poglej Stara knjiga Tanga in Tongdian
Vu Dzetjan
Vu Dzetjan (poenostavljeno kitajsko 武则天, tradicionalno kitajsko 武則天, pinjin Wǔ Zétiān) ali Vu Hou z osebnim imenom Vu Džao je bila prva in edina cesarica v zgodovini KitajskeRothschild, N, Henry (2015).
Poglej Stara knjiga Tanga in Vu Dzetjan
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Stara knjiga Tanga in Zahodni turški kaganat
Prav tako znan kot Knjiga dinastije Tang.