Kazalo
73 odnosi: Amin, Avogadrov zakon, Avstenitno jeklo, Baklava, Berilij, Bhopalska nesreča, Bikarbonat, Boltzmannova konstanta, Brom, Džul na kilogramkelvin, Diboran, Disprozij, Dušik, Dvoatomna molekula, Etilacetat, Flerovij, Fosfin, Furan, Gostota zraka, Helij, Hitrost zvoka, Hladna fuzija, Izomeri krezolov, Izparilna toplota, Izrek H, Joseph-Nicolas Delisle, Kalifornij, Kemijski element, Koncentracija, Kopernicij, Kovina, Liter, Loschmidtovo število, Magnetna permeabilnost, Maxwell-Stefanova difuzija, Metan, Meter, Molarna prostornina, Mrliška ohladitev, Naftalen, O-klorobenziliden malonitril, Odvzem materiala (kužnin) za laboratorijska preiskava na domu, Oganeson, Ogljikov dioksid, Parafin, Planckov zakon, Polistiren, Polprevodniški laser, Površinska napetost, Pretvorba enot za temperaturo, ... Razširi indeks (23 več) »
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Standardni pogoji in Amin
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Poglej Standardni pogoji in Avogadrov zakon
Avstenitno jeklo
Avstenitna jekla so praviloma nemagnetna jekla, zelo odporna proti obrabi, zelo žilava in imajo povečano odpornost proti koroziji.
Poglej Standardni pogoji in Avstenitno jeklo
Baklava
Baklava je večplastna slaščica iz listnatega testa, polnjena z zdrobljenimi oreški in sladkana s sirupom ali medom.
Poglej Standardni pogoji in Baklava
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Standardni pogoji in Berilij
Bhopalska nesreča
Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu.
Poglej Standardni pogoji in Bhopalska nesreča
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Standardni pogoji in Bikarbonat
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Standardni pogoji in Boltzmannova konstanta
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Standardni pogoji in Brom
Džul na kilogramkelvin
Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.
Poglej Standardni pogoji in Džul na kilogramkelvin
Diboran
Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.
Poglej Standardni pogoji in Diboran
Disprozij
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Poglej Standardni pogoji in Disprozij
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Standardni pogoji in Dušik
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Standardni pogoji in Dvoatomna molekula
Etilacetat
Etilacetat je ester etanojske kisline in etanola.
Poglej Standardni pogoji in Etilacetat
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Standardni pogoji in Flerovij
Fosfin
Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.
Poglej Standardni pogoji in Fosfin
Furan
Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.
Poglej Standardni pogoji in Furan
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Standardni pogoji in Gostota zraka
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Standardni pogoji in Helij
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Standardni pogoji in Hitrost zvoka
Hladna fuzija
Hladna fuzíja je tehnični izraz za jedrsko zlivanje (fuzijo), ki lahko poteka mnogo pod temperaturo, ki je potrebna za termonuklearne reakcije (milijoni stopinj Celzija).
Poglej Standardni pogoji in Hladna fuzija
Izomeri krezolov
Izomeri krezolov so organske spojine, ki so metil fenoli.
Poglej Standardni pogoji in Izomeri krezolov
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Standardni pogoji in Izparilna toplota
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Poglej Standardni pogoji in Izrek H
Joseph-Nicolas Delisle
Joseph-Nicolas Delisle, francoski astronom, * 4. april 1688, Pariz, Francija, † 1768, Pariz.
Poglej Standardni pogoji in Joseph-Nicolas Delisle
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Standardni pogoji in Kalifornij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Standardni pogoji in Kemijski element
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Standardni pogoji in Koncentracija
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Standardni pogoji in Kopernicij
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Standardni pogoji in Kovina
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Poglej Standardni pogoji in Liter
Loschmidtovo število
Loschmidtovo števílo (označbe n0, L ali NL) je fizikalna konstanta, ki določa število delcev (atomov ali molekul) idealnega plina v dani prostornini.
Poglej Standardni pogoji in Loschmidtovo število
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Standardni pogoji in Magnetna permeabilnost
Maxwell-Stefanova difuzija
normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.
Poglej Standardni pogoji in Maxwell-Stefanova difuzija
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Standardni pogoji in Metan
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Standardni pogoji in Meter
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Poglej Standardni pogoji in Molarna prostornina
Mrliška ohladitev
Mrliška ohladitev (lat. algor mortis) je ena izmed zgodnjih mrliških sprememb, ki se izraža kot dvoeksponentno zniževanje temperature trupla in v grobem sledi zakonitostim, ki veljajo za neživa fizikalna telesa.
Poglej Standardni pogoji in Mrliška ohladitev
Naftalen
| Section3.
Poglej Standardni pogoji in Naftalen
O-klorobenziliden malonitril
O-klorobenziliden malonitril (molekuska formula: O2NC6H4CH2Cl) je cianoogljikova spojina, ki se uporablja kot dražljiva snov v solzivcu tipa CS.
Poglej Standardni pogoji in O-klorobenziliden malonitril
Odvzem materiala (kužnin) za laboratorijska preiskava na domu
Medicinske sestre imajo na področju kakovosti odvzema vzorcev za laboratorijske preiskave zelo pomembno vlogo.
Poglej Standardni pogoji in Odvzem materiala (kužnin) za laboratorijska preiskava na domu
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Standardni pogoji in Oganeson
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Standardni pogoji in Ogljikov dioksid
Parafin
Parafinski vosek Parafin, v kapljevinski obliki tudi parafinsko olje, je zmes nasičenih ogljikovodikov z več kot 18 ogljikovimi atomi.
Poglej Standardni pogoji in Parafin
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Standardni pogoji in Planckov zakon
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Poglej Standardni pogoji in Polistiren
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Poglej Standardni pogoji in Polprevodniški laser
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Standardni pogoji in Površinska napetost
Pretvorba enot za temperaturo
To je priročnik za formule pretvorb temperature in primerjave med osmimi različnimi temperaturnimi lestvicami, nekatere izmed njih se ne uporabljajo več.
Poglej Standardni pogoji in Pretvorba enot za temperaturo
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Standardni pogoji in Seznam kemijskih vsebin
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Standardni pogoji in Sonoluminiscenca
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Standardni pogoji in Specifična teža
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Standardni pogoji in Specifična toplota
Standardna sežigna entalpija
Standardna sežigna entalpija (ΔH°sež) (gl. tudi Kurilna vrednost) je enaka spremembi entalpije pri popolnem sežigu 1 mola snovi pri standardnih pogojih.
Poglej Standardni pogoji in Standardna sežigna entalpija
Standardna tvorbena entalpija
Standardna tvorbena entalpija (znak ΔHto ali ΔtHo) je toplota, ki se sprosti ali porabi pri nastanku enega mola spojine iz elementov pri standardnih pogojih.
Poglej Standardni pogoji in Standardna tvorbena entalpija
Standardni kubični meter
Standardni kubični meter (kratica Sm³, površno pisano tudi Sm3) je dogovorna enota za količino snovi, zlasti plina.
Poglej Standardni pogoji in Standardni kubični meter
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Standardni pogoji in Standardni pogoji
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Standardni pogoji in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Poglej Standardni pogoji in Stefanovo število
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Standardni pogoji in Superprevodnost
Talina
Steklar oblikuje staljeno steklo v krožnik Talina je segreta staljena snov.
Poglej Standardni pogoji in Talina
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Standardni pogoji in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Standardni pogoji in Temperatura
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Standardni pogoji in Tenes
Termopar
°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.
Poglej Standardni pogoji in Termopar
Titanova skupina
4.
Poglej Standardni pogoji in Titanova skupina
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Standardni pogoji in Tritij
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Standardni pogoji in Valovna dolžina
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Standardni pogoji in Vodik
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Standardni pogoji in Wienov zakon
Zastrupitev z živim srebrom
Elementarno živo srebro Zastrupitev z živim srebrom (poznana tudi kot hidrargrija ali merkurializem) je bolezen, katere vzrok je izpostavljenost živemu srebru ali njegovim spojinam.
Poglej Standardni pogoji in Zastrupitev z živim srebrom
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Standardni pogoji in Zlato
Prav tako znan kot Sobna temperatura, Sobne razmere, Sobni pogoji, Sobni tlak, Standardna temperatura, Standardne razmere, Standardni tlak, Standardno stanje.