Kazalo
55 odnosi: Avogadrov zakon, Boltzmannova konstanta, Carl Friedrich Gauss, Centralni moment, Debelost, Delčnovalovna dualnost, Delovna učinkovitost, Diskriminantna analiza, Eksperiment LHCb, Erdős-Kacev izrek, Göbekli Tepe, Grška abeceda, Gumbelova porazdelitev, Heronski trikotnik, Higgsov bozon, Informacijski paradoks črnih lukenj, Katalog glavnih galaksij, Kilogram, Koeficient simetrije, Koeficient variacije, Konstanta fine strukture, Korelacija, Korelacijska matrika, Kvantitativno raziskovanje, Meroslovje, Meter, Mikrocefalija, Mineralna kostna gostota, Načelo nedoločenosti, Negotovost, Normalna porazdelitev, Obnovljivost, Odločanje, Opisna statistika, Pafnuti Lvovič Čebišov, Pearsonov koeficient korelacije, Planckova konstanta, Ponovljivost, Prostostna stopnja (statistika), Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam socioloških vsebin, Sigma, Sigma (razločitev), Sploščenost, Splošna plinska konstanta, Sprejemanje odločitev, Standardizirani moment, Statistična razpršenost, Točnost in natančnost, ... Razširi indeks (5 več) »
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Poglej Standardni odklon in Avogadrov zakon
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Standardni odklon in Boltzmannova konstanta
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Standardni odklon in Carl Friedrich Gauss
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Standardni odklon in Centralni moment
Debelost
Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem se je presežek telesne maščobe nakopičil do tolikšne mere, da bi lahko imel negativen učinek na zdravje, ki vodi do zmanjšane pričakovane življenjske dobe in povečanih težav z zdravjem.
Poglej Standardni odklon in Debelost
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Standardni odklon in Delčnovalovna dualnost
Delovna učinkovitost
Delovna učinkovitost predstavlja kombinacijo delovnega potenciala (fizičnih sposobnosti, mentalnih sposobnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj) ter značilnosti organizacije.
Poglej Standardni odklon in Delovna učinkovitost
Diskriminantna analiza
Diskriminántna analíza je v statistiki metoda, s katero poskušamo poiskati tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da si bodo vnaprej določene skupine glede na vrednosti tako dobljene linearne kombinacije med seboj čim bolj različne.
Poglej Standardni odklon in Diskriminantna analiza
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Poglej Standardni odklon in Eksperiment LHCb
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Poglej Standardni odklon in Erdős-Kacev izrek
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Standardni odklon in Göbekli Tepe
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Standardni odklon in Grška abeceda
Gumbelova porazdelitev
Gumbelova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Standardni odklon in Gumbelova porazdelitev
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Standardni odklon in Heronski trikotnik
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Standardni odklon in Higgsov bozon
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Standardni odklon in Informacijski paradoks črnih lukenj
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Standardni odklon in Katalog glavnih galaksij
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Standardni odklon in Kilogram
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Standardni odklon in Koeficient simetrije
Koeficient variacije
Koeficient variacije (kratica KV) je statistični kazalec, ki prikazuje razpršitev statističnih enot okoli aritmetične sredine njihove statistične populacije.
Poglej Standardni odklon in Koeficient variacije
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Standardni odklon in Konstanta fine strukture
Korelacija
Korelacija ali korelacijski koeficient je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.
Poglej Standardni odklon in Korelacija
Korelacijska matrika
Korelacijska matrika n \, slučajnih spremenljivk, ki jih označujemo z X_1, \dots, X_n \,, je matrika z razsežnostjo n \times n \, in z elementi r_ \, kjer je.
Poglej Standardni odklon in Korelacijska matrika
Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje (kvantitativna metoda) je razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki jih analiziramo z uporabo matematičnih metod, natančneje statistično.
Poglej Standardni odklon in Kvantitativno raziskovanje
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Standardni odklon in Meroslovje
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Standardni odklon in Meter
Mikrocefalija
Mikrocefalíja ali drobnoglávost pomeni v medicini nenormalno majhnost glave, ki nastane najpogosteje zaradi motenega razvoja možganov in je pogosto povezana z umsko manjzmožnostjo.
Poglej Standardni odklon in Mikrocefalija
Mineralna kostna gostota
dvojne rentgenske absorpciometrije Mineralna kostna gostota (MKG; tudi BMD, angl. bone mineral densitiy) je masa anorganskih sestavin na prostorninsko enoto kostnine,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517282/gostota?query.
Poglej Standardni odklon in Mineralna kostna gostota
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Standardni odklon in Načelo nedoločenosti
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Standardni odklon in Negotovost
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Poglej Standardni odklon in Normalna porazdelitev
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Standardni odklon in Obnovljivost
Odločanje
Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.
Poglej Standardni odklon in Odločanje
Opisna statistika
Opisna statistika je skupina statističnih metod, ki se ukvarjajo s povzemanjem pridobljenih podatkov.
Poglej Standardni odklon in Opisna statistika
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Standardni odklon in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pearsonov koeficient korelacije
raztresenih grafikonov z različnimi vrednostmi Pearsonovega koeficienta korelacije (''ρ'') Več naborov točk (''x'', ''y'') s Pearsonovim koeficientom korelacije ''x'' in ''y'' za vsak nabor. Korelacija odseva moč in smer linearne povezave (zgornja vrstica), ne vpliva pa na naklon te povezave (sredina), kot tudi ne na mnogo apektov nelinearnih povezav (spodaj).
Poglej Standardni odklon in Pearsonov koeficient korelacije
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Standardni odklon in Planckova konstanta
Ponovljivost
Ponovljívost ali repetitívnost je značilnost kakovosti meritev, ki jih je izvedel posameznik ali merilna priprava na istem merjencu in pod enakimi pogoji.
Poglej Standardni odklon in Ponovljivost
Prostostna stopnja (statistika)
Prostostna stopnja je število neodvisnih vrednosti slučajne spremenljike, ki se lahko v statističnih izračunih spreminjajo.
Poglej Standardni odklon in Prostostna stopnja (statistika)
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Standardni odklon in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Standardni odklon in Seznam matematičnih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Standardni odklon in Seznam socioloških vsebin
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Standardni odklon in Sigma
Sigma (razločitev)
Sigma je lahko.
Poglej Standardni odklon in Sigma (razločitev)
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Standardni odklon in Sploščenost
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Standardni odklon in Splošna plinska konstanta
Sprejemanje odločitev
Sprejemanje odločitev temelji na kognitivnih procesih.
Poglej Standardni odklon in Sprejemanje odločitev
Standardizirani moment
Standardizirani moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki enak kjer je.
Poglej Standardni odklon in Standardizirani moment
Statistična razpršenost
Statistična razpršenost (tudi statistična variabilnost, disperzija ali variacija) je v opisni statistiki variiranje statističnih spremenljivk v populaciji okoli srednje vrednosti.
Poglej Standardni odklon in Statistična razpršenost
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Standardni odklon in Točnost in natančnost
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Standardni odklon in Varianca
Vzorec (statistika)
Statistični vzorec je podmnožica populacije, na podlagi katerega dobimo oceno parametrov pri delnem opazovanju ali vzorčenju.
Poglej Standardni odklon in Vzorec (statistika)
Wow!
Izpisek signala Wow! s komentarjem odkritelja, zdaj v zbirki Ohio History Connection »Wow!« je bil močan ozkopasoven radijski signal, ki ga je 15.
Poglej Standardni odklon in Wow!
Z-vrednost
Z-vrednost (tudi standardna vrednost) je statistični kazalec položaja posamezne statistične enote v statistični populaciji glede na aritmetično sredino.
Poglej Standardni odklon in Z-vrednost
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Standardni odklon in Zakon velikih števil
Prav tako znan kot Standardna deviacija, Standardni pogrešek.