Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Anna Agriconia Åkerhielm, Žerjav (stroj), Bremen-Verden, Camera obscura, Friderik III. Danski, Grad, Hanzeatska mesta, Helmut Lent, Laba, Nemška renesansa, Oton Otrok, Renesančna arhitektura v Italiji, Seznam mest v Nemčiji, Spodnja Saška, Velika severna vojna, Via Francigena.
Anna Agriconia Åkerhielm
Anna Agriconia Åkerhielm (rojena Anna Agriconia), švedska pisateljica in popotnica, prva ženska na Švedskem, ki so ji zaradi njenih zaslug podelili plemiški naziv, * 18. marec 1642, Nyköping, † 11. februar 1698, Stade.
Novo!!: Stade in Anna Agriconia Åkerhielm · Poglej več »
Žerjav (stroj)
right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.
Novo!!: Stade in Žerjav (stroj) · Poglej več »
Bremen-Verden
Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg. Upravni sedež je bil Stade.
Novo!!: Stade in Bremen-Verden · Poglej več »
Camera obscura
Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.
Novo!!: Stade in Camera obscura · Poglej več »
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Novo!!: Stade in Friderik III. Danski · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Stade in Grad · Poglej več »
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Novo!!: Stade in Hanzeatska mesta · Poglej več »
Helmut Lent
Helmut Lent, nemški nočni lovski pilot, častnik in letalski as, * 13. junij 1918, Pyrehne pri Landsbergu, danes Poljska, † 7. oktober 1944, Paderborn, Nemčija.
Novo!!: Stade in Helmut Lent · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Stade in Laba · Poglej več »
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Novo!!: Stade in Nemška renesansa · Poglej več »
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Novo!!: Stade in Oton Otrok · Poglej več »
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Novo!!: Stade in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Novo!!: Stade in Seznam mest v Nemčiji · Poglej več »
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Novo!!: Stade in Spodnja Saška · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Stade in Velika severna vojna · Poglej več »
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Novo!!: Stade in Via Francigena · Poglej več »
