Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Srčna mišičnina

Index Srčna mišičnina

Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.

Kazalo

  1. 42 odnosi: Akutni koronarni sindrom, Alanin aminotransferaza, Anevrizma, Angina pektoris, Aspartat aminotransferaza, Avtonomno živčevje, Botulizem, Chagasova bolezen, Dezmosom, Gladka mišica, Inotropni učinek, Intermediarni filament, Kalcijev kanalček, Ketoacidoza, Lymska borelioza, Mišičje, Mišica, Mlečna kislina, Napetostni kalcijev kanalček, Nebulin, Osrednji venski kateter, Pljučni spoj, Prečno progasta mišičnina, Presledkovni stik, Priležni stik, Rak dojke, Sarkomera, Simpatično živčevje, Sindrom večorganske odpovedi, Skati, Skeletna mišica, Srčni zastoj, Srčno popuščanje, Srčno-žilna bolezen, Tetanus, Titin, Transaminacija, Utripni volumen, Vazopresin, Venčna arterija, Verapamil, Zaviralec kalcijevih kanalčkov.

Akutni koronarni sindrom

Akutni koronarni sindrom je sindrom (skupek znakov in simptomov), ki zmanjša krvni obtok v koronarnih arterijah, tako del srčne mišice ni zmožen pravilno delovati ali pa mišica odmre.

Poglej Srčna mišičnina in Akutni koronarni sindrom

Alanin aminotransferaza

Alanín amínotransferáza, krajš.

Poglej Srčna mišičnina in Alanin aminotransferaza

Anevrizma

Anevrízma pomeni omejeno izbočenje stene arterije, vene ali srca.

Poglej Srčna mišičnina in Anevrizma

Angina pektoris

Angina pektoris je napad hude bolečine v prsnem košu za prsnico, ki pogosto izžareva v levi zgornji ud ali vrat ter je pogosto povezana z občutkom dušenja in smrtnega strahu.

Poglej Srčna mišičnina in Angina pektoris

Aspartat aminotransferaza

Aspartát amínotransferáza (tudi aspartat transaminaza), krajš.

Poglej Srčna mišičnina in Aspartat aminotransferaza

Avtonomno živčevje

Modro.

Poglej Srčna mišičnina in Avtonomno živčevje

Botulizem

Botulízem (lat. botulismus) je bolezen zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum in se kaže z ohromitvijo mišic, ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.

Poglej Srčna mišičnina in Botulizem

Chagasova bolezen

Chagasova bolezen, Chagas-Cruzeva bolezen, Cruzeva tripanosomoza ali južnoameriška tripanosomozahttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542455/tripanosomoza?query.

Poglej Srčna mišičnina in Chagasova bolezen

Dezmosom

Dezmosóm, dŕžek ali macula adhaerens (tudi pegasti priležni stik) je medcelični stik, sestavljen iz dveh okroglih ploščic ob plazmalemah sosednjih celic, v katerih so na citoplazemski strani zasidrani intermediarni filamenti, ter iz kadherinov v medceličnem prostoru.

Poglej Srčna mišičnina in Dezmosom

Gladka mišica

Celice gladke mišičnine Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov.

Poglej Srčna mišičnina in Gladka mišica

Inotropni učinek

Inotropni učinek je učinek, ki ga ima neka snov ali dejavnik na moč mišične kontrakcije, zlasti srčne mišice.

Poglej Srčna mišičnina in Inotropni učinek

Intermediarni filament

Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.

Poglej Srčna mišičnina in Intermediarni filament

Kalcijev kanalček

Kalcijev kanalček je ionski kanalček, selektiven za kalcijeve ione.

Poglej Srčna mišičnina in Kalcijev kanalček

Ketoacidoza

Ketoacidoza je presnovna acidoza (znižan pH zunajcelične tekočine), ki nastane zaradi kopičenja ketonskih teles v organizmu.

Poglej Srčna mišičnina in Ketoacidoza

Lymska borelioza

Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.

Poglej Srčna mišičnina in Lymska borelioza

Mišičje

Míšičje, míšičevje ali míšični sistém je organski sistem, sestavljen iz skeletnih, gladkih in srčnih mišic.

Poglej Srčna mišičnina in Mišičje

Mišica

Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.

Poglej Srčna mišičnina in Mišica

Mlečna kislina

Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.

Poglej Srčna mišičnina in Mlečna kislina

Napetostni kalcijev kanalček

Napetostni kalcijevi kanalčki so skupina napetostnih ionskih kanalčkov, ki se nahajajo v vzdražnih celicah (npr. mišičnih in živčnih celicah, celicah glije...) in so selektivno prepustni za kalcijeve ione Ca2+.

Poglej Srčna mišičnina in Napetostni kalcijev kanalček

Nebulin

Nebulin je vezavni protein za aktin, ki se nahaja v izotropnem odseku sarkomere v skeletnih mišicah.

Poglej Srčna mišičnina in Nebulin

Osrednji venski kateter

Osrednji venski kateter Osrednji (centralni) venski kateter je kateter, ki je vstavljen v velike vene (npr. zgornjo votlo veno) ali desni preddvor za dovajanje tekočin ali merjenje osrednjega venskega tlaka.

Poglej Srčna mišičnina in Osrednji venski kateter

Pljučni spoj

Pljučni spoj (žarg. pljučni šant) je prelivanje venske krvi preko neventiliranega področja pljuč, zaradi česar se kri ne oksigenira, posledica je primešanje venske krvi arterijski krvi.

Poglej Srčna mišičnina in Pljučni spoj

Prečno progasta mišičnina

Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.

Poglej Srčna mišičnina in Prečno progasta mišičnina

Presledkovni stik

Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.

Poglej Srčna mišičnina in Presledkovni stik

Priležni stik

Držek Pasasti priležni stik Priležni stik je stik med sosednjima celicama ali vrstama tkiva, ki ju trdno povezuje.

Poglej Srčna mišičnina in Priležni stik

Rak dojke

Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.

Poglej Srčna mišičnina in Rak dojke

Sarkomera

Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril).

Poglej Srčna mišičnina in Sarkomera

Simpatično živčevje

Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.

Poglej Srčna mišičnina in Simpatično živčevje

Sindrom večorganske odpovedi

Sindrom večorganske odpovedi (ali samo večorganska odpoved) pomeni akutno zdravstveno stanje pri bolniku zaradi poškodbe, okužbe, sepse, šoka ali hipermetabolizma z okvaro dveh ali več organov.

Poglej Srčna mišičnina in Sindrom večorganske odpovedi

Skati

Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.

Poglej Srčna mišičnina in Skati

Skeletna mišica

Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.

Poglej Srčna mišičnina in Skeletna mišica

Srčni zastoj

Srčni zastoj pomeni prenehanje mehaničnega in elektrofiziološkega delovanja srca.

Poglej Srčna mišičnina in Srčni zastoj

Srčno popuščanje

Sŕčno popúščanje je bolezen srca, ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem.

Poglej Srčna mišičnina in Srčno popuščanje

Srčno-žilna bolezen

Srčno-žilne bolezni ali bolezni srca in žilja (kardiovaskularne bolezni) so bolezni, ki prizadenejo srce in/ali krvne žile.

Poglej Srčna mišičnina in Srčno-žilna bolezen

Tetanus

Tetanus (iz: tetanos - napet +: teinein - nategovati) ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivnega, anaerobnega bacila Clostridium tetani.

Poglej Srčna mišičnina in Tetanus

Titin

Titin, TTN ali konektin je največji znani enojni polipeptid.

Poglej Srčna mišičnina in Titin

Transaminacija

Transaminacija je biokemijski proces, pri katerem pride do odstranitve aminoskupine iz aminokisline in prenosa iste funkcionalne skupine na akceptorsko ketokislino (oksokislino), iz katere nastane nova aminokislina (ketokislinska različica aminokisline).

Poglej Srčna mišičnina in Transaminacija

Utripni volumen

Utripni volumen (okrajšano UV) je volumen krvi, ki jo srčni prekat iztisne pri eni sistoli.

Poglej Srčna mišičnina in Utripni volumen

Vazopresin

Kalotni model arginin-vazopresina Vazopresin ali antidiuretični hormon (ADH), pa tudi antidiuretski hormon in adiuretin, je nevrohipofizni hormon, ki se sintetizira v hipotalamusu in služi večanju prepustnosti zbiralc ter daljnih cevčic (distalnih tubulov) za vodo.

Poglej Srčna mišičnina in Vazopresin

Venčna arterija

srca: na njej se vidita desna in leva koronarna arterija. Zadnja stran srca: na njej se vidita koronarni sinus in zadnja medprekatna veja desne koronarne arterije. Venčna (koronarna) arterija ali venčna odvodnica je vsaka od žil, ki preskrbujeta srčno mišico (miokard) z arterijsko krvjo.

Poglej Srčna mišičnina in Venčna arterija

Verapamil

Verapamíl je zaviralec kalcijevih kanalčkov, ki se uporablja se za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka (hipertenzije), angine pektoris, v sekundarni preventivi po srčni kapi ob ohranjeni sistolični funkciji levega prekata, kot antiaritmik in za ohranjanje delovanja ledvic pri sladkorni bolezni.

Poglej Srčna mišičnina in Verapamil

Zaviralec kalcijevih kanalčkov

Zaviralci (tudi blokatorji) kalcijevih kanalčkov so skupina učinkovin, ki selektivno zavirajo pretok kalcijevih ionov skozi napetostne kalcijeve kanalčke v srčnomišične celice in celice gladkega mišičja v stenah žil.

Poglej Srčna mišičnina in Zaviralec kalcijevih kanalčkov

Prav tako znan kot Srčna mišica, Textus muscularis striatus cardiacus.