Kazalo
42 odnosi: Absolutni odklon, Aritmetična sredina, Aritmetično-geometrična sredina, Brownovo gibanje, Centralni moment, Enakokraki trapez, Eratosten, Frekvenca, Gravitacijska fizika, Harmonična sredina, Heliocentrični model, Katalog glavnih galaksij, Keplerjeva domneva, Koeficient simetrije, Koideova enačba, Mediana, Modus (statistika), Naseljivi planet, Nicholas Metropolis, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Opisna statistika, Pafnuti Lvovič Čebišov, Pravokotni trapez, Prostostna stopnja (statistika), Rademacherjeva porazdelitev, Riemannova domneva, Seth Carlo Chandler mlajši, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam socioloških vsebin, Solarna konstanta, Stadij, Standardizirani moment, Statistična razpršenost, Stefan-Boltzmannov zakon, Točnost in natančnost, Trapez, Tropsko leto, Veliki Atraktor, Vzvoj, Zakon velikih števil, Zgodovina števila π.
Absolutni odklon
Absolutni odklon je v statistiki absolutna razlika med izbrano spremenljivko in drugo izbrano točko.
Poglej Srednja vrednost in Absolutni odklon
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Poglej Srednja vrednost in Aritmetična sredina
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej Srednja vrednost in Aritmetično-geometrična sredina
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Poglej Srednja vrednost in Brownovo gibanje
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Srednja vrednost in Centralni moment
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Srednja vrednost in Enakokraki trapez
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Srednja vrednost in Eratosten
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Srednja vrednost in Frekvenca
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Poglej Srednja vrednost in Gravitacijska fizika
Harmonična sredina
Harmónična sredína je v matematiki ena od srednjih vrednosti.
Poglej Srednja vrednost in Harmonična sredina
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Srednja vrednost in Heliocentrični model
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Srednja vrednost in Katalog glavnih galaksij
Keplerjeva domneva
Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Srednja vrednost in Keplerjeva domneva
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Srednja vrednost in Koeficient simetrije
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Poglej Srednja vrednost in Koideova enačba
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Srednja vrednost in Mediana
Modus (statistika)
Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.
Poglej Srednja vrednost in Modus (statistika)
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Srednja vrednost in Naseljivi planet
Nicholas Metropolis
Nicholas Constantine Metropolis, grško-ameriški matematik, fizik in računalnikar, * 11. junij 1915, Chicago, Illinois, ZDA, † 17. oktober 1999, Los Alamos, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Srednja vrednost in Nicholas Metropolis
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Srednja vrednost in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Opisna statistika
Opisna statistika je skupina statističnih metod, ki se ukvarjajo s povzemanjem pridobljenih podatkov.
Poglej Srednja vrednost in Opisna statistika
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Srednja vrednost in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Poglej Srednja vrednost in Pravokotni trapez
Prostostna stopnja (statistika)
Prostostna stopnja je število neodvisnih vrednosti slučajne spremenljike, ki se lahko v statističnih izračunih spreminjajo.
Poglej Srednja vrednost in Prostostna stopnja (statistika)
Rademacherjeva porazdelitev
Rademacherjeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.
Poglej Srednja vrednost in Rademacherjeva porazdelitev
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Srednja vrednost in Riemannova domneva
Seth Carlo Chandler mlajši
Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.
Poglej Srednja vrednost in Seth Carlo Chandler mlajši
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Srednja vrednost in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Srednja vrednost in Seznam matematičnih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Srednja vrednost in Seznam socioloških vsebin
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Srednja vrednost in Solarna konstanta
Stadij
Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.
Poglej Srednja vrednost in Stadij
Standardizirani moment
Standardizirani moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki enak kjer je.
Poglej Srednja vrednost in Standardizirani moment
Statistična razpršenost
Statistična razpršenost (tudi statistična variabilnost, disperzija ali variacija) je v opisni statistiki variiranje statističnih spremenljivk v populaciji okoli srednje vrednosti.
Poglej Srednja vrednost in Statistična razpršenost
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Srednja vrednost in Stefan-Boltzmannov zakon
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Srednja vrednost in Točnost in natančnost
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Srednja vrednost in Trapez
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Srednja vrednost in Tropsko leto
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Srednja vrednost in Veliki Atraktor
Vzvoj
Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.
Poglej Srednja vrednost in Vzvoj
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Srednja vrednost in Zakon velikih števil
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Srednja vrednost in Zgodovina števila π
Prav tako znan kot Srednje vrednosti.