Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Ameriška suličarka, Anagyrus pseudococci, Anthophora plumipes, Šarasti langur, Žuželke, Biološki spol, Bosanski planinski konj, Diademska zamorska mačka, Dvodomnost, Evropski čudak, Fosa, Golob selec, Gozdni vratar, Icius subinermis, Kaparji, Karcinizacija, Kleopatra (metulj), Koala, Kuščarice, Mala tukalica, Nhandu chromatus, Nilski krokodil, Pahljačekrilci, Patagonijski morski lev, Perutnina, Pisanec, Plazilci, Posavski konj, Pravi tjulnji, Razmnoževalni sistem, Rdeča dišavka, Schmidtov dvoličnik, Seznam slovenskih pasem domačih živali, Sijajni kvecal, Spinozaver, Uhati tjulnji, Ujede, Veliki pupek, Veliki zimski pedic, Višnjev zmrzlikar, Vodni pajek, Zvezdogled.
Ameriška suličarka
Ameriška suličarka (znanstveno ime Bothrops asper) je strupena kača iz družine gadov, ki prebiva v Srednji Ameriki in na severu Južne Amerike.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Ameriška suličarka · Poglej več »
Anagyrus pseudococci
Parazitoid Anagyrus pseudococci je solitarni interni parazitoid iz družine Encyrtidae. Specializiran je na citrusovo volnto uš, grenivkino volnato uš in cipresino volnato uš. Odrasle živali kažejo spolni dimorfizem. Samica je dolga približno 1,5-2 mm in rjava z distinktivnimi črno in belo obrobljenimi tipalkami. Samec je manjši, 0,8-0,9 mm v dolžino, črn in ima ukrivljene tipalke.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Anagyrus pseudococci · Poglej več »
Anthophora plumipes
Anthophora plumipes je vrsta divjih čebel iz družine pravih čebel, ki je razširjena po severni Afriki in večini Evrope pa vse do Kitajske in Japonske v Aziji.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Anthophora plumipes · Poglej več »
Šarasti langur
Šarasti langur (znanstveno ime Pygathrix nemaeus) je drevesna in dnevna opica Starega sveta, ki spada v poddružino Colobinae.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Šarasti langur · Poglej več »
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Novo!!: Spolna dvoličnost in Žuželke · Poglej več »
Biološki spol
Samec in samica fazana se na zunaj razlikujeta tako po velikosti kot po obarvanosti Biolóški spôl je posledica kombiniranja genetskih lastnosti organizmov pri spolnem razmnoževanju, pri katerem pride do diferenciacije v moško ali žensko obliko (spol).
Novo!!: Spolna dvoličnost in Biološki spol · Poglej več »
Bosanski planinski konj
Bosanski planinski konj, občasno tudi samo planinski konj, domači konj in bosanski konj, je stara balkanska pasma konj, ki se v majhnem številu pojavlja v državah nekdanje Jugoslavije.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Bosanski planinski konj · Poglej več »
Diademska zamorska mačka
Diadémska zamôrska máčka (znanstveno ime Cercopithecus mitis) je vrsta opic Starega sveta, ki izvira iz Srednje in Vzhodne Afrike, in sega od zgornjega porečja reke Kongo na vzhodu do Velikega tektonskega jarka in na jugu do severne Angole in Zambije.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Diademska zamorska mačka · Poglej več »
Dvodomnost
Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Dvodomnost · Poglej več »
Evropski čudak
Evropski čudak (znanstveno ime Orgyia antiqua) je evropska vrsta metuljev gobarjev, ki se je v zadnjem času razširila po celotnem palearktičnem in nearktičnem pasu.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Evropski čudak · Poglej več »
Fosa
Fosa (znanstveno ime Cryptoprocta ferox) je vitek, dolgorepi, mački podoben sesalec, ki je endemit Madagaskarja.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Fosa · Poglej več »
Golob selec
Golob selec ali divji golob (znanstveno ime Ectopistes migratorius, francosko pigeon migrateur) je izumrla vrsta goloba, ki je bila endemična v Severni Ameriki.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Golob selec · Poglej več »
Gozdni vratar
Gozdni vratar (znanstveno ime Pyronia tithonus) je dnevni metulj iz družine pisančkov.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Gozdni vratar · Poglej več »
Icius subinermis
Icius subinermis je sredozemskaPlatnick 2008 vrsta pajkov skakačev, ki je bila pred nedavnim odkrita tudi v Sloveniji.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Icius subinermis · Poglej več »
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Kaparji · Poglej več »
Karcinizacija
Pripadniki družine Porcellanidae''',''' ki sicer spominjajo na rakovice, vendar so bolj sorodni rakom samotarcem (Paguroidea). Karcinizacija je primer konvergentne evolucije, pri kateri različne vrste rakov v evolucijskem razvoju razvijejo značilno obliko rakovice, četudi ne spadajo v to skupino organizmov ali ji niso tesno sorodne.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Karcinizacija · Poglej več »
Kleopatra (metulj)
Kleopatra (znanstveno ime Gonepteryx cleopatra) je vrsta metulja iz družine belinov, ki se pojavlja tudi v Sloveniji.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Kleopatra (metulj) · Poglej več »
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem s počivanjem na deblih, ki so hladnejša od okolice. So specializirane živali, ki se prehranjujejo z evkaliptovimi listi. Ta hrana ima razmeroma malo energijsko bogatih snovi, je težko prebavljiva in vsebuje strupene presnovke, zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, presnove in prebave ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevju, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med samci so pogostejši le med paritveno sezono. Samci se parijo z vsemi godnimi samicami poleti. Samica letno skoti enega mladiča po dobrem mesecu brejosti, ki se razvija v trebušni vreči okoli 5 mesecev, osamosvoji se približno po enem letu starosti, spolno pa dozori ob starosti dveh let. Koale je v preteklosti množičen lov zaradi krzna privedel na rob izumrtja, od leta 1927 pa je lov nanje prepovedan. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) trenutno uvršča koale med ranljive vrste zaradi izgube življenjskega prostora ob nagli urbanizaciji ter razvoju kmetijstva in gozdnih požarih, pomemben delež pogina predstavljajo tudi prometne nesreče in okužbe s klamidijami. Ocene populacij se dokaj razlikujejo med seboj, zadnje poročilo omenja nekaj več kot 300.000 osebkov. Na celini populacija sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene umetno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez večjih uspehov. Zaradi ljubkega videza, spominjajo namreč na plišastega medvedka, so koale priljubljene med turisti, posredno pa znatno prispevajo k prihodkom od turizma.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Koala · Poglej več »
Kuščarice
Kuščarice (znanstveno ime Lacertidae) živijo v Evropi, Aziji in Afriki.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Kuščarice · Poglej več »
Mala tukalica
Mala tukalica (znanstveno ime Zapornia parva) je ptič iz družine tukalic, ki gnezdi v zaraščenih mokriščih po vzhodni Evropi in v delih Evrope ter Azije, prezimuje pa v Severni Afriki.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Mala tukalica · Poglej več »
Nhandu chromatus
Nhandu chromatus je brazilska talna vrsta ptičjega pajka.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Nhandu chromatus · Poglej več »
Nilski krokodil
Nilski krokodil ((znanstveno ime Crocodylus niloticus) je velik krokodil, ki izvira iz sladkovodnih habitatov v Afriki, kjer je prisoten v 26 državah. Široko je razširjen po podsaharski Afriki, večinoma se pojavlja v osrednjih, vzhodnih in južnih regijah celine ter živi v različnih vrstah vodnih okolij, kot so jezera, reke in močvirja. Niloticus, ki je prisoten v zahodni Afriki, tam sobiva z dvema drugima krokodiloma. Čeprav je sposoben živeti v slanih okoljih, je ta vrsta redko najdena v slani vodi, občasno pa naseljuje delte in brakična jezera. Obseg te vrste se je nekoč raztezal proti severu po Nilu, vse do delte Nila. Odrasel samec nilskega krokodila je v povprečju dolg med 2,94 in 4,4 m in tehta od 225 do 414,5 kg, vključno s kamni v želodcu. Vendar so bili zabeleženi primerki, ki presegajo 6,1 m in so tehtali do 1089 kg. Je največji sladkovodni plenilec v Afriki in se lahko šteje za drugega največjega obstoječega plazilca na svetu, za morskovodnim krokodilom (Crocodylus porosus).Wood, G. (1983). The Guinness Book of Animal Facts and Feats. Sterling Pub Co Inc. Prevladuje spolni dimorfizem, samice pa so običajno približno 30 % manjše od samcev. Imajo debelo, luskasto, močno oklepano kožo. Nilski krokodili so oportunistični plenilci na vrhu; zelo agresivna vrsta krokodila, sposobni so ujeti skoraj vsako žival v svojem dosegu. So generalisti, ki jemljejo raznovrsten plen. Njihova prehrana je sestavljena večinoma iz različnih vrst rib, plazilcev, ptic in sesalcev. So plenilci iz zasede, ki lahko čakajo ure, dneve in celo tedne na primeren trenutek za napad. So okretni plenilci in čakajo na priložnost, da se plen približa dosegu napada. Tudi hiter plen ni imun na napad. Tako kot drugi krokodili imajo tudi nilski krokodili izjemno močan ugriz, ki je edinstven med vsemi živalmi, in ostre stožčaste zobe, ki se pogreznejo v meso, kar omogoča oprijem, ki ga je skoraj nemogoče popustiti. Dolgo časa lahko uporabljajo visoko stopnjo sile, kar je velika prednost pri zadrževanju velikega plena pod vodo, da se utopi. Nilski krokodili so razmeroma družabni krokodili. Imajo skupna mesta za kopanje in velike vire hrane, kot so jate rib in velika mrhovina. Njihova stroga hierarhija je določena z velikostjo. Veliki, stari samci so na vrhu te hierarhije in imajo primarni dostop do hrane in najboljših mest za kopanje. Krokodili po navadi spoštujejo ta red; ko je kršen, so rezultati pogosto nasilni in včasih usodni. Tako kot večina drugih plazilcev tudi nilski krokodili odlagajo jajca; te varujejo samice. Tudi mladiči so za določen čas zaščiteni, vendar lovijo sami in jih starši ne hranijo. Nilski krokodil je ena najnevarnejših vrst krokodilov in je vsako leto odgovoren za stotine človeških smrti. Je precej pogosta vrsta krokodila in kljub nekaterim regionalnim upadom ali izumrtjem ni ogrožena.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Nilski krokodil · Poglej več »
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Pahljačekrilci · Poglej več »
Patagonijski morski lev
Patagónijski môrski lèv (znanstveno ime Otaria flavescens, prej Otaria byronia), tudi júžnoamêriški môrski lèv, je vrsta iz poddružine morskih levov, ki je značilna za področje Ekvadorja, Čila, Peruja, Urugvaja, južne Brazilije, Argentine in Falklandskih otokov.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Patagonijski morski lev · Poglej več »
Perutnina
Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Perutnina · Poglej več »
Pisanec
Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Pisanec · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Plazilci · Poglej več »
Posavski konj
Posavski konj Oddelek za zootehniko, UL BF.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Posavski konj · Poglej več »
Pravi tjulnji
Pravi tjulnji (znanstveno ime Phocidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 19 danes živečih vrst, znanih kot tjulnji, morski sloni in medvedjice.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Pravi tjulnji · Poglej več »
Razmnoževalni sistem
Razmnoževalni sistem je sistem organov pri višjih organizmih, ki ima vlogo razmnoževanja - produkcije potomcev.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Razmnoževalni sistem · Poglej več »
Rdeča dišavka
Rdeča dišavka (znanstveno ime Osmia bicornis) je vrsta samotarskih divjih čebel, ki je razširjena v južni in osrednji Evropi.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Rdeča dišavka · Poglej več »
Schmidtov dvoličnik
Schmidtov dvoličnik (znanstveno ime Dimorphocoris schmidti) je vrsta stenice iz družine travniških stenic, razširjena v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Schmidtov dvoličnik · Poglej več »
Seznam slovenskih pasem domačih živali
Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasme udomačenih živali.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Seznam slovenskih pasem domačih živali · Poglej več »
Sijajni kvecal
Sijajni kvecal (znanstveno ime Pharomachrus mocinno) je majhna ptica, ki živi v južni Mehiki in Srednji Ameriki in živi v tropskih gozdovih, zlasti v gorskih oblačnih gozdovih.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Sijajni kvecal · Poglej več »
Spinozaver
Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Spinozaver · Poglej več »
Uhati tjulnji
Uhati tjulnji (znanstveno ime Otariidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 15 danes živečih vrst, znanih kot morski levi in morski medvedi.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Uhati tjulnji · Poglej več »
Ujede
Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red okrog 220 vrst ptic, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Ujede · Poglej več »
Veliki pupek
Veliki pupek (znanstveno ime Triturus carnifex) je vrsta pupka iz družine Salamandridae, ki je domorodna tudi v Sloveniji.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Veliki pupek · Poglej več »
Veliki zimski pedic
Veliki zimski pedic ali veliki zmrzlikar (znanstveno ime Erannis defoliaria) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen po večini Palearktike.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Veliki zimski pedic · Poglej več »
Višnjev zmrzlikar
Višnjev zmrzlikar (znanstveno ime Agriopis bajaria) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen tudi v Sloveniji.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Višnjev zmrzlikar · Poglej več »
Vodni pajek
Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Vodni pajek · Poglej več »
Zvezdogled
Zvezdogled (znanstveno ime Uranoscopus scaber) je morska, subtropska kostnica iz družine zvezdogledov, Uranoscopidae.
Novo!!: Spolna dvoličnost in Zvezdogled · Poglej več »
