Kazalo
279 odnosi: Acetilbromid, Acetonitril, Adrenokrom, Agonist, Ahat, Ajnštajnijeve anorganske spojine, Akutna limfoblastna levkemija, Aleksandra Kornhauser Frazer, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkohol, Alotropija, Aluminat, Aluminijev acetat, Aluminijev fluorid, Aluminijev hidrid, Aluminijev karbid, Aluminijev nitrid, Aluminijev sulfat, Aluminijev tri-izopropoksid, Americijeve anorganske spojine, Amfifilnost, Amid, Aminofenoli, Amonijev klorid, Analizna kemija, Analog (kemija), Anorganska spojina, Antibiotik, Antimetabolit, Antioksidant, Argirija, Argonov fluorohidrid, Argonove anorganske spojine, Arzenov trioksid, Atom, Avstralit, Številka CAS, Število EINECS, Železo, Železov III sulfat, Železov sulfid, Železov(II) klorid, Železov(II) sulfid, Železov(II,III) oksid, Železov(III) klorid, Žvečilni gumi, Žveplasta kislina, Žveplov dioksid, ... Razširi indeks (229 več) »
Acetilbromid
Acetilbromid je kemijska spojina, ki se uporablja pri sintezi finih kemikalij, kemičnih sredstev, farmacevtskih izdelkih in izdelavi barv.
Poglej Spojina in Acetilbromid
Acetonitril
Acetonitril (tudi metilcianid; CH3CN) je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila.
Poglej Spojina in Acetonitril
Adrenokrom
Adrenokrom je kemična spojina, derivat adrenalina (epinefrina), ki nastane z oksidacijo adrenalina.
Poglej Spojina in Adrenokrom
Agonist
Agonist je spojina, ki se selektivno veže na specifične receptorje in sproži biološki odziv v celici.
Poglej Spojina in Agonist
Ahat
Ahát je mineral in hkrati tudi poldragi kamen različnih barv.
Poglej Spojina in Ahat
Ajnštajnijeve anorganske spojine
Iskanje ajnštajnijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Ajnštajnijeve anorganske spojine
Akutna limfoblastna levkemija
Akutna limfoblastna (limfocitna) levkemija (okr. ALL) je vrsta levkemije, pri kateri so nenormalne celice predvsem (ali izključno) blastne oblike limfocitopoetske vrste; gre za rakavo spremenjene limfocitne celice, usmerjene v limfocitno celično vrsto B ali T. Razraščanje in kopičenje limfoblastov v kostnem mozgu zavira preostalo hematopoezo s posledično slabokrvnostjo (pomanjkanje rdečih krvničk), trombocitopenijo (pomanjkanje krvnih ploščic) in nevtropenijo (pomanjkanje belih krvničk).
Poglej Spojina in Akutna limfoblastna levkemija
Aleksandra Kornhauser Frazer
Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.
Poglej Spojina in Aleksandra Kornhauser Frazer
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Spojina in Alkaloid
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Spojina in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Spojina in Alken
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Spojina in Alkohol
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Spojina in Alotropija
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Spojina in Aluminat
Aluminijev acetat
Aluminijev acetat ali aluminijev etanoat, včasih okrajšano na AlAc, je kemijska spojina s formulo C6H9AlO6 ali Al(CH3COO)3.
Poglej Spojina in Aluminijev acetat
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Poglej Spojina in Aluminijev fluorid
Aluminijev hidrid
Aluminijev hidrid, katerega kemijska formula je AlH3, je spojina vodika in aluminija.
Poglej Spojina in Aluminijev hidrid
Aluminijev karbid
Aluminijev karbid je kemijska spojina s formulo Al4C3.
Poglej Spojina in Aluminijev karbid
Aluminijev nitrid
Aluminijev nitrid je spojina aluminija in dušika s formulo AlN.
Poglej Spojina in Aluminijev nitrid
Aluminijev sulfat
Aluminijev sulfat je kemijska spojina s formulo Al2(SO4)3.
Poglej Spojina in Aluminijev sulfat
Aluminijev tri-izopropoksid
Aluminijev izopropilat je spojina s kompleksno strukturo, ki se običajno opisuje s formulo Al(O-i-Pr)3, pri čemer je i-Pr izopropilna skupina (CH(CH3)2).
Poglej Spojina in Aluminijev tri-izopropoksid
Americijeve anorganske spojine
Americij je element z največjo atomsko maso, ki ga še dokaj zlahka preučujemo.
Poglej Spojina in Americijeve anorganske spojine
Amfifilnost
Fosfolipidi imajo amfifilni značaj. Amfifilnost (iz grške αμφις, amphis: oboje in φιλíα, philia: ljubezen, prijateljstvo) je značilnost nekaterih kemijskih spojin, da imajo tako hidrofilne (polarne) kot tudi lipofilne (nepolarne) lastnosti.
Poglej Spojina in Amfifilnost
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Poglej Spojina in Amid
Aminofenoli
Aminofenoli so organska spojina s formulo C6H4(OH)NH2.
Poglej Spojina in Aminofenoli
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Poglej Spojina in Amonijev klorid
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Spojina in Analizna kemija
Analog (kemija)
Analog (tudi strukturni analog) je v kemiji spojina, ki ima podobno strukturo in včasih tudi funkcijo kot druga spojina, od katere se razlikuje po določenem strukturnem fragmentu.
Poglej Spojina in Analog (kemija)
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Spojina in Anorganska spojina
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Spojina in Antibiotik
Antimetabolit
Ántimetabolít ali zavirálec célične presnôve je spojina s podobno strukturo kot jo ima nek presnovek (metabolit) v organizmu, odgovoren za normalen potek biokemijskih reakcij.
Poglej Spojina in Antimetabolit
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Poglej Spojina in Antioksidant
Argirija
Argiríja ali argiroza (grško: argyros - srebro + -ia) je zastrupitev s srebrom ali srebrovimi spojinami, ki se v skrajnem primeru kaže z modrikastosivim obarvanjem tkiv.
Poglej Spojina in Argirija
Argonov fluorohidrid
Argonov fluorohidrid Argonov fluorohidrid, katerega kemijska formula je HArF, je edina znana spojina kemijskega elementa argona.
Poglej Spojina in Argonov fluorohidrid
Argonove anorganske spojine
Argon je žlahtni plin, kar pomeni, da ne tvori veliko spojin.
Poglej Spojina in Argonove anorganske spojine
Arzenov trioksid
Arzenov trioksid, arzenov (III) oksid ali arzenik je spojina z molekulsko formulo As2O3.
Poglej Spojina in Arzenov trioksid
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Spojina in Atom
Avstralit
Avstralit oblike gumba Avstralit je vrsta tektita.
Poglej Spojina in Avstralit
Številka CAS
Številka CAS, registrska številka CAS, CAS RN ali CAS #, je enoznačen številčni identifikator kemijskih elementov, spojin, polimerov, bioloških sekvenc, zmesi in zlitin.
Poglej Spojina in Številka CAS
Število EINECS
Kratica EINECS pomeni EXISTING COMMERCIAL CHEMICAL SUBSTANCES.
Poglej Spojina in Število EINECS
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Spojina in Železo
Železov III sulfat
Železov(III) sulfat je kemijska spojina s formulo Fe2(SO4)3, sulfat trivalentnega železa.
Poglej Spojina in Železov III sulfat
Železov sulfid
Železov sulfid je lahko ena od naslednjih kemičnih spojin in mineralov, zgrajenih iz železa in žvepla.
Poglej Spojina in Železov sulfid
Železov(II) klorid
Železov(II) klorid ali fero klorid je kemijska spojina s formulo FeCl2.
Poglej Spojina in Železov(II) klorid
Železov(II) sulfid
Železov(II) sulfid ali fero sulfid je kemična spojina s formulo FeS.
Poglej Spojina in Železov(II) sulfid
Železov(II,III) oksid
Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.
Poglej Spojina in Železov(II,III) oksid
Železov(III) klorid
Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.
Poglej Spojina in Železov(III) klorid
Žvečilni gumi
Žvečilni gumi v obliki ploščice Žvečilni gumi je slaščica, ki jo žvečimo.
Poglej Spojina in Žvečilni gumi
Žveplasta kislina
Žveplasta kislina, pravilneje vodna raztopina žveplovega dioksida, je spojina s kemijsko formulo H2SO3.
Poglej Spojina in Žveplasta kislina
Žveplov dioksid
Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.
Poglej Spojina in Žveplov dioksid
Čistilna naprava
Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.
Poglej Spojina in Čistilna naprava
Čutilni receptor
Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.
Poglej Spojina in Čutilni receptor
Bakrov (II) acetat
Bakrov (II) acetat, znana tudi kot bakrov acetat, je kemična spojina s formulo Cu (OAc) 2, kjer je OAc-acetat (CH3CO2-).Hidrirani derivat, ki vsebuje eno molekulo vode za vsak Cu atom, je na voljo na trgu.
Poglej Spojina in Bakrov (II) acetat
Bakrov(II) sulfat
Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.
Poglej Spojina in Bakrov(II) sulfat
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Spojina in Barij
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Poglej Spojina in Barijev fluorid
Barijev oksid
Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.
Poglej Spojina in Barijev oksid
Barvna slepota
Bárvna slepôta pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina.
Poglej Spojina in Barvna slepota
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Spojina in Baza (kemija)
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Spojina in Benzen
Benzotrifluorid
Benzotrifluorid je organska spojina halogeniranih aromatskih ogljikovodikov, s formulo C7H5F3.
Poglej Spojina in Benzotrifluorid
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Spojina in Berkelij
Biodegradacija
Biodegradacija je biokemični razkroj večjih organskih spojin na enostavnejše.
Poglej Spojina in Biodegradacija
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Spojina in Biomolekula
Bitumen
Naravni strjen bitumen Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin.
Poglej Spojina in Bitumen
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Poglej Spojina in Blok f
Bojni strup
Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.
Poglej Spojina in Bojni strup
Borijeve anorganske spojine
Iskanje borijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Borijeve anorganske spojine
Borov trifluorid
Borov trifluorid je kemijska spojina s formulo BF3.
Poglej Spojina in Borov trifluorid
Borov trioksid
Borov trioksid ali diborov trioksid je kemijska spojina s formulo B2O3. Je bela amorfna trdnina, ki po dolgotrajnem žarenju kristalizira. Spada med snovi, ki najteže kristalizirajo. Za steklast borov trioksid (g-B2O3) se domneva, da je zgrajen iz šestčlenskih obročev, v katerih se izmenjujejo trojno koordinirani borovi in dvojno kooordinirani kisikovi atomi.
Poglej Spojina in Borov trioksid
Carl Sagan
Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.
Poglej Spojina in Carl Sagan
Cementit
Kristalna struktura cementita Cementit je karbid z empirično formulo Fe3C.
Poglej Spojina in Cementit
Centralna čistilna naprava Maribor
Centralna čistilna naprava Maribor (kratica: CČN Maribor) se nahaja v Dogošah, med staro strugo reke Drave in kanalom hidroelektrarne Zlatoličje.
Poglej Spojina in Centralna čistilna naprava Maribor
Charles Adolphe Wurtz
Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.
Poglej Spojina in Charles Adolphe Wurtz
CHON
CHON je mnemonični akronim za štiri najbolj pogoste kemične elemente živih organizmov: ogljik (C), vodik (H), kisik (O) in dušik (N).
Poglej Spojina in CHON
Ciklična spojina
Ciklična spojina (obročna spojina) je izraz za kemijsko spojino, v kateri je en del ali več delov atomov povezanih tako, da tvorijo obroč.
Poglej Spojina in Ciklična spojina
Ciklotrimetilen
Ciklotrimetilen je spojina ciklonita in RDX-a; uporablja se kot sestavina za izdelavo drugega eksploziva heksogena.
Poglej Spojina in Ciklotrimetilen
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Spojina in Citronska kislina
Derivat
Derivat je kemijska spojina, ki je nastala iz druge, matične spojine s kemijsko reakcijo ali serijo reakcij, ki zamenjajo atom ali skupino atomov.
Poglej Spojina in Derivat
Detergent
Detergenti Detergent je površinska ali mešanica površinsko aktivnih snovi z "lastnostjo čiščenja v razredčenih raztopinah." V splošni uporabi se detergent nanaša na alkilbenzensulfonate, družino spojin, ki so podobne milu, vendar so manj odporne na vpliv trde vode.
Poglej Spojina in Detergent
Dietil eter
Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.
Poglej Spojina in Dietil eter
Dimetilsulfat
Dimetilsulfat je kemična spojina z formulo (CH3O)2SO2 in molekulsko formulo C2H6O4S.
Poglej Spojina in Dimetilsulfat
Dioksini
Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.
Poglej Spojina in Dioksini
Disproporcionacija
Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.
Poglej Spojina in Disproporcionacija
Disulfiram
Disulfiram, kemična struktura. Disulfiram (tetraetilltiuramdisulfid) je učinkovina, ki se uporablja za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom.
Poglej Spojina in Disulfiram
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Spojina in Dušik
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Poglej Spojina in Dušikov monoksid
Dušikov trijodid
Dušikov trijodid (NI3) je neobstojna spojina dušika in joda, ki eksplozivno razpade že ob najmanjšem dotiku (npr. s peresom, sproži ga lahko tudi veter oz. premikanje zraka ter celo lastna teža).
Poglej Spojina in Dušikov trijodid
Dušikov triklorid
Dušikov triklorid ali trikloramin je spojina s formulo.
Poglej Spojina in Dušikov triklorid
Dubnijeve anorganske spojine
Iskanje dubnijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Dubnijeve anorganske spojine
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Spojina in Dvoatomna molekula
EDTA
Etilendiamintetraocetna kislina ali EDTA je najpomembnejši predstavnik poliaminokarboksilatov oz.
Poglej Spojina in EDTA
Elektrofilna adicija
Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.
Poglej Spojina in Elektrofilna adicija
Elektrolit
Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.
Poglej Spojina in Elektrolit
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Spojina in Elektroliza
Eozin
Eozin Y Eozin B Eozin je kislo barvilo rdeče barve (derivat fluoresceina), ki se pogosto uporablja v histološki tehniki za barvanje citoplazme.
Poglej Spojina in Eozin
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Spojina in Ester
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Spojina in Etan
Etanal
Etanal (tudi acetaldehid) je organska kemijska spojina s formulo CH3CHO ali MeCHO.
Poglej Spojina in Etanal
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Spojina in Eter
Etilbromid
Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.
Poglej Spojina in Etilbromid
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Spojina in Fazni diagram
Fenilhidrazin
Fenilhidrazin je kemična spojina zapisana s formulo C6H5NHNH2.
Poglej Spojina in Fenilhidrazin
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Poglej Spojina in Fenol
Fenotiazin
strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.
Poglej Spojina in Fenotiazin
Fermijeve anorganske spojine
Iskanje fermijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Fermijeve anorganske spojine
Fitokemikalija
Fitokemikalije so kemijske spojine, ki jih pridobivamo iz rastlin ali njihovih plodov.
Poglej Spojina in Fitokemikalija
Flavinadenindinukleotid
Flavínadeníndínukleotíd (okrajšano FAD) je spojina, v kateri sta z anhidridno vezjo med dvema molekulama fosforjeve kisline povezana adenozin-5'-monofosfat in flavinmononukleotid in je prostetična skupina oksidoreduktaz.
Poglej Spojina in Flavinadenindinukleotid
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Spojina in Fluor
Fluoroborova kislina
Fluoroborova kislina je kemična spojina s kemično formulo HBF4.
Poglej Spojina in Fluoroborova kislina
Fosforjev pentasulfid
Fosforjev pentasulfid je anorganska spojina, katere molekularna formula je P4S10.
Poglej Spojina in Fosforjev pentasulfid
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Poglej Spojina in Fosforjev pentoksid
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Spojina in Fotokemija
Fungicid
Fungicidi so kemična sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje gliv.
Poglej Spojina in Fungicid
Galun
O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.
Poglej Spojina in Galun
Genesis (vesoljska sonda)
Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.
Poglej Spojina in Genesis (vesoljska sonda)
Giulio Natta
Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki se je rodil 26. februarja 1903 v Imperii.
Poglej Spojina in Giulio Natta
Gliceriltrinitrat
Gliceriltrinitrat (tudi nitroglicerin, trinitroglicerin, glicerintrinitrat, trinitrooksipropanol, eksplozivno olje...) je eksplozivna kemična spojina, ki se pridobiva se z nitriranjem alkohola glicerola.
Poglej Spojina in Gliceriltrinitrat
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Spojina in Glicerol
Glikolipidi
Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.
Poglej Spojina in Glikolipidi
Glikozid
Glikozidi so kemične spojine, pri katerih je alkohol preko glikozidne vezi povezan s sladkornim delom molekule.
Poglej Spojina in Glikozid
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Spojina in Grafen
Gravimetrijska analiza
Gravimetrijska analiza je analizna tehnika določanja analita s tehtanjem.
Poglej Spojina in Gravimetrijska analiza
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Spojina in Halogen
Hasijeve anorganske spojine
Iskanje hasijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Hasijeve anorganske spojine
Heksafluorosilicij
Heksafluorosilicij (tudi fluorosilicijeva kislina) je anorganska spojina, katere formula je H2SiF6.
Poglej Spojina in Heksafluorosilicij
Helijeve anorganske spojine
Helij je najmanj reaktiven element, zato je znanih zelo malo njegovih spojin.
Poglej Spojina in Helijeve anorganske spojine
Hem
Molekula hema Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion, vezan v sredini heterociklične organske molekule, imenovane porfirin.
Poglej Spojina in Hem
Hidrazin
Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).
Poglej Spojina in Hidrazin
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Poglej Spojina in Hidrid
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Spojina in Hidroliza
Hillov sistem
Hillov sistem je sistem pisanja kemijskih formul, ki ga je zasnoval in leta 1900 patentiral Edwin A. Hill.
Poglej Spojina in Hillov sistem
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Poglej Spojina in Homologna vrsta
Hume-Rotheryjeva pravila
Hume-Rotheryjeva pravila so osnovna pravila, imenovana po britanskem metalurgu Williamu Hume-Rotheryju (1899–1968), ki opisujejo pogoje, v katerih se element lahko raztopi v kovini in tvori trdno raztopino.
Poglej Spojina in Hume-Rotheryjeva pravila
Imin
Splošna struktura imina Imin je funkcionalna skupina ali kemijska spojina, ki vsebuje dvojno vez med ogljikom in dušikom. Na dušikov atom je lahko vezan vodik (H) ali katera organska skupina (R).
Poglej Spojina in Imin
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Spojina in Inertni plin
Infrardeča spektroskopija
Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.
Poglej Spojina in Infrardeča spektroskopija
Inhibitor
Inhibitor, zaviralec ali negativni efektor je snov, ki preprečuje ali zavira kak biokemični proces, ali spojina, ki po vezavi na encim prepreči ali upočasni njegovo biološko funkcijo.
Poglej Spojina in Inhibitor
Izobutan
Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C4H10, izomer butana.
Poglej Spojina in Izobutan
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Spojina in Izomorfizem grafov
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Spojina in Jo (luna)
Johann Josef Loschmidt
Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Spojina in Johann Josef Loschmidt
Kalcijev hidrid
Kalcijev hidrid je kemična spojina s formulo CaH2.
Poglej Spojina in Kalcijev hidrid
Kalcijev karbid
Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.
Poglej Spojina in Kalcijev karbid
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Spojina in Kalcijev karbonat
Kalijev ferat
Kalijev ferat je kemijska spojina s formulo K2FeO4.
Poglej Spojina in Kalijev ferat
Kalijev jodid
Kalijev jodid je anorganska spojina s formulo KI.
Poglej Spojina in Kalijev jodid
Karbid
Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).
Poglej Spojina in Karbid
Kemijska enačba
Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.
Poglej Spojina in Kemijska enačba
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Spojina in Kemijska formula
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Spojina in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Spojina in Kemijski simbol
Kemikalija
Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.
Poglej Spojina in Kemikalija
Ketamin
Ketamin je arilcikloheksilaminska spojina, ki je že več kot pol stoletja v uporabi v medicini ter veterini kot sredstvo za hitro indukcijo in vzdrževanje stanja globoke disociativne anestezije.
Poglej Spojina in Ketamin
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Spojina in Keton
Kiralni pomožnik
Kiralni pomožnik (angl. chiral auxiliary) je kemijska spojina, ki prehodno vstopi v reakcijo organske sinteze in omogoči, da reakcija poteče selektivno v smislu tvorbe enega od dveh enantiomerov.
Poglej Spojina in Kiralni pomožnik
Kirijeve anorganske spojine
Iskanje kirijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Kirijeve anorganske spojine
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Spojina in Kislina
Kleptofarmakofagija
pisančkov) se hrani z gosenico vrste ''Idea blanchardii blanchardii''. Od leve proti desni: ''Euploea algea kirbyi'', ''Ideopsis juventa tontoliensis'', ''Danaus ismare ismare''. Kleptofarmakofagija je izraz, ki se uporablja za opisovanje ekološkega odnosa med dvema različnima organizmoma, kjer prvi krade in uživa kemične spojine drugega.
Poglej Spojina in Kleptofarmakofagija
Koeficient particije
Particijski koeficient (P) ali distribucijski koeficient (D) je v organski kemiji razmerje koncentracij spojin v dveh fazah mešanice dveh topil, ki se ne mešata med seboj, v ravnotežju.
Poglej Spojina in Koeficient particije
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Spojina in Kofaktor
Kofein
Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.
Poglej Spojina in Kofein
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Spojina in Kondenzacija
Konstrukcijsko jeklo
Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.
Poglej Spojina in Konstrukcijsko jeklo
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Spojina in Korozija
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Spojina in Kositer
Kroženje ogljika
Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.
Poglej Spojina in Kroženje ogljika
Kumarin
Kumarín (2H-kromen-2-on) je biciklična prijetno dišeča organska spojina, ki spada med benzopirone.
Poglej Spojina in Kumarin
Lavrencijeve anorganske spojine
Iskanje lavrencijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Lavrencijeve anorganske spojine
Leo Hendrik Baekeland
Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.
Poglej Spojina in Leo Hendrik Baekeland
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Spojina in Les
Lindan
Lindan, znan tudi kot gama-heksaklorocikloheksan (γ-HCH), gamaksen, Gammallin in včasih (neustrezno) benzenov heksaklorid (BHC), je organoklorova spojina, izomer heksaklorocikloheksana, ki se uporablja kot insekticid v kmetijstvu in sredstvo proti ušem ter garjam v zdravstvu.
Poglej Spojina in Lindan
Lipofilnost
Lipofilnost je lastnost spojine, ki se topi v maščobah, oljih in lipidih, pa tudi nepolarnih topilih, kot sta toluen in heksan.
Poglej Spojina in Lipofilnost
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Spojina in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodni kemijski identifikator
Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.
Poglej Spojina in Mednarodni kemijski identifikator
Mehanokemijska sinteza
Mehanokemijska sinteza ali visokoenergijsko mletje temelji na trkih med prašnimi delci in mlevnimi telesi v mlinu.
Poglej Spojina in Mehanokemijska sinteza
Mehčalec
Mehčalec za perilo ohranja tkanine mehkejše in preprečuje statičnost.
Poglej Spojina in Mehčalec
Mendelevijeve anorganske spojine
Iskanje mendelevijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Mendelevijeve anorganske spojine
Metateza
Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.
Poglej Spojina in Metateza
Metiloranž
Metiloranž je kemična spojina, ki se uporablja kot indikator pH.
Poglej Spojina in Metiloranž
Metilvijolično
Metilvijolično (barvilo) je ime za skupino podobnih spojin, ki se uporabljajo kot pH-indikatorji in barvila.
Poglej Spojina in Metilvijolično
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Spojina in Mineral
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Spojina in Molekula
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Spojina in Molska masa
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Spojina in Mutacija
Mutagen
Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.
Poglej Spojina in Mutagen
Nacionalni center za biotehnološke informacije
Nacionalni center za biotehnološke informacije (NCBI) je oddelek ameriške Nacionalne medicinske knjižnice, ki spada pod Nacionalne inštitute za zdravje.
Poglej Spojina in Nacionalni center za biotehnološke informacije
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Spojina in Naravno okolje
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Spojina in Naseljivi planet
Natrijev cianid
Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN.
Poglej Spojina in Natrijev cianid
Natrijev dikromat
Natrijev dikromat je kemijska spojina s formulo Na2Cr2O7.
Poglej Spojina in Natrijev dikromat
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Spojina in Natrijev hidroksid
Natrijev klorat
Natrijev klorat je kemijska spojina s kemijsko formulo NaClO3.
Poglej Spojina in Natrijev klorat
Natrijev oksid
Natrijev oksid ali dinatrijev oksid je kemijska spojina s formulo Na2O.
Poglej Spojina in Natrijev oksid
Natrijev sulfid
Natrijev sulfid je kemijska spojina s formulo Na2S.
Poglej Spojina in Natrijev sulfid
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Spojina in Neodim
Neonove anorganske spojine
Neon je žlahtni plin, kar pomeni, da nerad tvori spojine, zato jih je poznanih zelo malo.
Poglej Spojina in Neonove anorganske spojine
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Spojina in Nezemeljsko življenje
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Spojina in Nikotin
Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.
Poglej Spojina in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nitracija
Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.
Poglej Spojina in Nitracija
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Spojina in Nitrat
Nitriranje (razločitev)
Nitriranje je lahko.
Poglej Spojina in Nitriranje (razločitev)
Nitrit
Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).
Poglej Spojina in Nitrit
Nobelijeve anorganske spojine
Iskanje nobelijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Nobelijeve anorganske spojine
Nukleofilna adicija
Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.
Poglej Spojina in Nukleofilna adicija
Nukleozidni analog
Primer nukleozida: deoksiadenozin – na dušikovo bazo (v tem primeru adenin) je vezan sladkor deoksiriboza Primer nukleotida: deoksiadenozin monofosfat – na dušikovo bazo (v tem primeru adenin) sta vezana sladkor deoksiriboza ter ena fosfatna skupina Nukleozidni analog je spojina, ki oponaša naravno prisotne nukleozide,http://livertox.nlm.nih.gov/NucleosideAnalogues.htm, vpogled: 4.
Poglej Spojina in Nukleozidni analog
O-klorobenziliden malonitril
O-klorobenziliden malonitril (molekuska formula: O2NC6H4CH2Cl) je cianoogljikova spojina, ki se uporablja kot dražljiva snov v solzivcu tipa CS.
Poglej Spojina in O-klorobenziliden malonitril
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Spojina in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Spojina in Ogljik
Okoljska kemija
V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.
Poglej Spojina in Okoljska kemija
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Spojina in Oksidacijsko stanje
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Spojina in Organska kemija
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Spojina in Organska spojina
Parfum
Parfum je mešanica dišavnih olj ali drugih dišečih spojin, fiksativov in topil, ki jo uporabljamo da daje človeškemu telesu, živali ali predmetu »prijeten vonj«.
Poglej Spojina in Parfum
Peptid
'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.
Poglej Spojina in Peptid
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Spojina in Periodni sistem elementov
Perocetna kislina
Perocetna kislina-C2H4O3- je bistra, brezbarvna spojina.
Poglej Spojina in Perocetna kislina
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Spojina in Pigment
Pingvinon
Kemična struktura pingvinona Pingvinon je organska spojina s kemijsko formulo C10H14O.
Poglej Spojina in Pingvinon
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Spojina in Pirit
Planetarne meje
Stanje planetarnih mej - diagram za 2022 Planetarne meje so nabor vrednosti okoljskih spremenljivk, ki naj bi po oceni še omogočale dolgoročno stabilnost okolja na Zemlji.
Poglej Spojina in Planetarne meje
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Poglej Spojina in Plastika
Plutonijeve anorganske spojine
Plutonij je radioaktivna kovina iz skupine aktinoidov.
Poglej Spojina in Plutonijeve anorganske spojine
Poimenovanje po Stocku
Poimenovanje po Stocku je sistem za imenovanje anorganskih spojin in ionov z oksidacijskim številom.
Poglej Spojina in Poimenovanje po Stocku
Poimenovanje zdravil
Zdravila imajo pogosto več imen.
Poglej Spojina in Poimenovanje zdravil
Polonijeve anorganske spojine
Polonij je element, ki tvori nekaj spojin.
Poglej Spojina in Polonijeve anorganske spojine
Portlandski cement
PС Portlandski cement (portland) je vezni material v obliki fino zmletega prahu, običajno sive barve, ki je izdelan z žganjem in mletjem mešanice apnenca in gline ali apnenca in skrilavca.
Poglej Spojina in Portlandski cement
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Poglej Spojina in Pralni prašek
Prehranjevanje
Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.
Poglej Spojina in Prehranjevanje
PubChem
PubChem je podatkovna zbirka spojin in drugih substanc, ki jo vzdržuje Nacionalni center za biotehnološke informacije (National Center for Biotechnology Information) pod okriljem ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (National Library of Medicine), ki je del Nacionalnih inštitutov za zdravje (National Institutes of Health).
Poglej Spojina in PubChem
Raderfordijeve anorganske spojine
Iskanje raderfordijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Raderfordijeve anorganske spojine
Razstrupljanje
Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.
Poglej Spojina in Razstrupljanje
Saharolipid
Saharolipidi so kemične spojine, ki jih uvrščamo v splošno kategorijo glikolipidov, lipidov z ogljikohidratnim radikalom.
Poglej Spojina in Saharolipid
Saharoza
Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.
Poglej Spojina in Saharoza
Saje
Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.
Poglej Spojina in Saje
Salicilna kislina
Salicilna kislina (po latinskem izrazu salix za vrbo, saj so jo pridobivali iz njenega lubja) spada med monohidroksibenzojske, fenolne in betahidroksi kisline.
Poglej Spojina in Salicilna kislina
Sekosteroid
Splošna struktura steroidov – pri sekosteroidih je obroč B razprt. Zgradba sekosteroida kalcitriola Sekosteroidi so skupina v naravi prisotnih kemijskih spojin, ki so izpeljane iz steroidov.
Poglej Spojina in Sekosteroid
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Spojina in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.
Poglej Spojina in Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Spojina in Seznam kemijskih vsebin
Siborgijeve anorganske spojine
Iskanje siborgijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Spojina in Siborgijeve anorganske spojine
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Spojina in Silicij
Silikon
Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.
Poglej Spojina in Silikon
Sladilo
Sladila so naravne ali sintetične spojine, ki imajo v primerjavi z belim sladkorjem načeloma bistveno večjo sladilno moč in manjšo energijsko vrednost.
Poglej Spojina in Sladilo
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Spojina in Snov
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Spojina in Sol
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Spojina in Sol (kemija)
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Spojina in Specifična toplota
Spojina vodnica
Spojina vodnica (angl. lead compound) je naravna, polsintezna ali sintezna spojina s farmakološkim in biološkim delovanjem, ki izkazuje določene neželene lastnosti, in je izhodišče v procesu načrtovanja zdravilnih učinkovin ter se uporablja za nadaljnjo optimizacijo.
Poglej Spojina in Spojina vodnica
Standardna tvorbena entalpija alkanov
Standardna tvorbena entalpija ΔH°t je sprememba entalpije, ko iz elementov nastane 1 mol spojine.
Poglej Spojina in Standardna tvorbena entalpija alkanov
Strukturna formula
Strukturna formula kemijske spojine je grafični prikaz zgradbe molekule, iz katere je razvidna razporeditev atomov in kemijskih vezi.
Poglej Spojina in Strukturna formula
Strupenost
Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.
Poglej Spojina in Strupenost
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Spojina in Sublimacija
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Spojina in Substitucija
Sulfonacija
Sulfonacija je kemijska reakcija s koncentrirano žveplovo kislino (po navadi tudi z oleumom) in daje sulfonske kisline.
Poglej Spojina in Sulfonacija
Svinčev(II) karbonat
Svinčev(II) karbonat je kemična spojina s formulo PbCO3.
Poglej Spojina in Svinčev(II) karbonat
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Spojina in Talij
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Spojina in Termodinamika
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Poglej Spojina in Termodinamski sistem
Titanov(III) oksid
Titanov(III) oksid (Ti2O3) je spojina titana in kisika, ki je uporabna v medicini in analizi snovi, pri protikorozijski zaščiti, redko pri izdelavi nakita in ladjedelništvu.
Poglej Spojina in Titanov(III) oksid
Trdna raztopina
'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.
Poglej Spojina in Trdna raztopina
Trikloroizocianurna kislina
Trikloroizocianurna kislina (TCCA) oziroma pogosto imenovana Symclosene je kemična spojina v obliki prahu z izrazitim vonjem po kloru, ki se uporablja v namen kloriranja in dezinfekcije vode v plavalnih bazenih in barvilih.
Poglej Spojina in Trikloroizocianurna kislina
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Poglej Spojina in Trimetilaluminij
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Spojina in Tulij
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Spojina in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Spojina in Vanadijeva skupina
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Spojina in Vodikov klorid
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Spojina in Vodikov peroksid
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Spojina in Vodikov sulfid
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Spojina in Vodikova vez
Vodni filter
Vodni filter Vodni filter bobble. Vodni filter odstrani vse nečistoče v vodi s pomočjo fine fizične pregrade, kemične obdelave ali biološkim procesom.
Poglej Spojina in Vodni filter
Zakon o stalnih razmerjih
Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.
Poglej Spojina in Zakon o stalnih razmerjih
Zaviralec
Zavirálec lahko v medicini in sorodnih področjih pomeni.
Poglej Spojina in Zaviralec
Zeisova sol
Zeisova sol oz. kalijev trikloro(etilen)platinat(II), je kemična spojina s formulo K · H2O.
Poglej Spojina in Zeisova sol
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Spojina in Zemeljsko površje
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Spojina in Zemljoalkalijska kovina
104 Klimena
104 Klimena (mednarodno ime 104 Klymene, starogrško: Kliméne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Spojina in 104 Klimena
2-metoksietanol
2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.
Poglej Spojina in 2-metoksietanol
Prav tako znan kot Kemijska spojina, Kemična spojina.
, Čistilna naprava, Čutilni receptor, Bakrov (II) acetat, Bakrov(II) sulfat, Barij, Barijev fluorid, Barijev oksid, Barvna slepota, Baza (kemija), Benzen, Benzotrifluorid, Berkelij, Biodegradacija, Biomolekula, Bitumen, Blok f, Bojni strup, Borijeve anorganske spojine, Borov trifluorid, Borov trioksid, Carl Sagan, Cementit, Centralna čistilna naprava Maribor, Charles Adolphe Wurtz, CHON, Ciklična spojina, Ciklotrimetilen, Citronska kislina, Derivat, Detergent, Dietil eter, Dimetilsulfat, Dioksini, Disproporcionacija, Disulfiram, Dušik, Dušikov monoksid, Dušikov trijodid, Dušikov triklorid, Dubnijeve anorganske spojine, Dvoatomna molekula, EDTA, Elektrofilna adicija, Elektrolit, Elektroliza, Eozin, Ester, Etan, Etanal, Eter, Etilbromid, Fazni diagram, Fenilhidrazin, Fenol, Fenotiazin, Fermijeve anorganske spojine, Fitokemikalija, Flavinadenindinukleotid, Fluor, Fluoroborova kislina, Fosforjev pentasulfid, Fosforjev pentoksid, Fotokemija, Fungicid, Galun, Genesis (vesoljska sonda), Giulio Natta, Gliceriltrinitrat, Glicerol, Glikolipidi, Glikozid, Grafen, Gravimetrijska analiza, Halogen, Hasijeve anorganske spojine, Heksafluorosilicij, Helijeve anorganske spojine, Hem, Hidrazin, Hidrid, Hidroliza, Hillov sistem, Homologna vrsta, Hume-Rotheryjeva pravila, Imin, Inertni plin, Infrardeča spektroskopija, Inhibitor, Izobutan, Izomorfizem grafov, Jo (luna), Johann Josef Loschmidt, Kalcijev hidrid, Kalcijev karbid, Kalcijev karbonat, Kalijev ferat, Kalijev jodid, Karbid, Kemijska enačba, Kemijska formula, Kemijski element, Kemijski simbol, Kemikalija, Ketamin, Keton, Kiralni pomožnik, Kirijeve anorganske spojine, Kislina, Kleptofarmakofagija, Koeficient particije, Kofaktor, Kofein, Kondenzacija, Konstrukcijsko jeklo, Korozija, Kositer, Kroženje ogljika, Kumarin, Lavrencijeve anorganske spojine, Leo Hendrik Baekeland, Les, Lindan, Lipofilnost, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodni kemijski identifikator, Mehanokemijska sinteza, Mehčalec, Mendelevijeve anorganske spojine, Metateza, Metiloranž, Metilvijolično, Mineral, Molekula, Molska masa, Mutacija, Mutagen, Nacionalni center za biotehnološke informacije, Naravno okolje, Naseljivi planet, Natrijev cianid, Natrijev dikromat, Natrijev hidroksid, Natrijev klorat, Natrijev oksid, Natrijev sulfid, Neodim, Neonove anorganske spojine, Nezemeljsko življenje, Nikotin, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Nitracija, Nitrat, Nitriranje (razločitev), Nitrit, Nobelijeve anorganske spojine, Nukleofilna adicija, Nukleozidni analog, O-klorobenziliden malonitril, Oganeson, Ogljik, Okoljska kemija, Oksidacijsko stanje, Organska kemija, Organska spojina, Parfum, Peptid, Periodni sistem elementov, Perocetna kislina, Pigment, Pingvinon, Pirit, Planetarne meje, Plastika, Plutonijeve anorganske spojine, Poimenovanje po Stocku, Poimenovanje zdravil, Polonijeve anorganske spojine, Portlandski cement, Pralni prašek, Prehranjevanje, PubChem, Raderfordijeve anorganske spojine, Razstrupljanje, Saharolipid, Saharoza, Saje, Salicilna kislina, Sekosteroid, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemijskih vsebin, Siborgijeve anorganske spojine, Silicij, Silikon, Sladilo, Snov, Sol, Sol (kemija), Specifična toplota, Spojina vodnica, Standardna tvorbena entalpija alkanov, Strukturna formula, Strupenost, Sublimacija, Substitucija, Sulfonacija, Svinčev(II) karbonat, Talij, Termodinamika, Termodinamski sistem, Titanov(III) oksid, Trdna raztopina, Trikloroizocianurna kislina, Trimetilaluminij, Tulij, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vanadijeva skupina, Vodikov klorid, Vodikov peroksid, Vodikov sulfid, Vodikova vez, Vodni filter, Zakon o stalnih razmerjih, Zaviralec, Zeisova sol, Zemeljsko površje, Zemljoalkalijska kovina, 104 Klimena, 2-metoksietanol.