Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Spin

Index Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Kazalo

  1. 130 odnosi: Aksion, Aktinoidi, Andradit, Antidelec, Antikvark, Atomska ura, Šiničiro Tomonaga, Železo, Železov(II,III) oksid, Živo srebro, Čargino, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Baker, Barion, Barion Σ, Barion Ω, Barvni naboj, Bipolaron, Bozon, Curiejeva temperatura, David Morris Lee, Dilaton, Diracov zapis, Elektron, Elektronski magnetni moment, ER = EPR, Ernst Emil Alexander Back, Fermi-Diracova statistika, Fermion, Fizika, Flerovij, Fluorescenčna spektroskopija, Fotino, Foton, Glavno kvantno število, Gluon, Granat, Gravitacijska fizika, Graviton, Grejgit, Hadron, Helij, Higgsov bozon, Higgsovo polje, Hiperon, Informacijski paradoks črnih lukenj, Izrek H, Jedrska fizika, Jedrska kemija, ... Razširi indeks (80 več) »

Aksion

Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.

Poglej Spin in Aksion

Aktinoidi

Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.

Poglej Spin in Aktinoidi

Andradit

Andradit je otočni silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Fe23.

Poglej Spin in Andradit

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Poglej Spin in Antidelec

Antikvark

Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.

Poglej Spin in Antikvark

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Poglej Spin in Atomska ura

Šiničiro Tomonaga

Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.

Poglej Spin in Šiničiro Tomonaga

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Spin in Železo

Železov(II,III) oksid

Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.

Poglej Spin in Železov(II,III) oksid

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Spin in Živo srebro

Čargino

Čargino (oznaka \tilde C \) domnevni supersimetričen delec, ki pripada nabitim delcem.

Poglej Spin in Čargino

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Spin in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Spin in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Spin in Baker

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Poglej Spin in Barion

Barion Σ

Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.

Poglej Spin in Barion Σ

Barion Ω

Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).

Poglej Spin in Barion Ω

Barvni naboj

Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).

Poglej Spin in Barvni naboj

Bipolaron

Bipolaron je kvazidelec, ki je sestavljata dva vezana polarona.

Poglej Spin in Bipolaron

Bozon

Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Spin in Bozon

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Spin in Curiejeva temperatura

David Morris Lee

David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.

Poglej Spin in David Morris Lee

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.

Poglej Spin in Dilaton

Diracov zapis

Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.

Poglej Spin in Diracov zapis

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Spin in Elektron

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Poglej Spin in Elektronski magnetni moment

ER = EPR

ER.

Poglej Spin in ER = EPR

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Poglej Spin in Ernst Emil Alexander Back

Fermi-Diracova statistika

Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin (1/2, 3/2, 5/2,...). Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo \epsilon_i: kjer je.

Poglej Spin in Fermi-Diracova statistika

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Spin in Fermion

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Spin in Fizika

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Spin in Flerovij

Fluorescenčna spektroskopija

Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.

Poglej Spin in Fluorescenčna spektroskopija

Fotino

Fotino (ozanaka \tilde \gamma \) je superpartner fotona.

Poglej Spin in Fotino

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Spin in Foton

Glavno kvantno število

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.

Poglej Spin in Glavno kvantno število

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Poglej Spin in Gluon

Granat

Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.

Poglej Spin in Granat

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Spin in Gravitacijska fizika

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Poglej Spin in Graviton

Grejgit

Grejgit je železov(II,III) sulfid s formulo Fe3S4.

Poglej Spin in Grejgit

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Poglej Spin in Hadron

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Spin in Helij

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Poglej Spin in Higgsov bozon

Higgsovo polje

Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.

Poglej Spin in Higgsovo polje

Hiperon

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.

Poglej Spin in Hiperon

Informacijski paradoks črnih lukenj

daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.

Poglej Spin in Informacijski paradoks črnih lukenj

Izrek H

Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.

Poglej Spin in Izrek H

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Spin in Jedrska fizika

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Spin in Jedrska kemija

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Poglej Spin in Jedrska magnetna resonanca

Kalzium

Kalzium (nemško za kalcij) je prosto dostopen računalniški periodni sistem elementov za grafično namizje K Desktop Environment.

Poglej Spin in Kalzium

Kip Stephen Thorne

Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.

Poglej Spin in Kip Stephen Thorne

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Poglej Spin in Kiralnost (fizika)

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Poglej Spin in Kompleksna spojina

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Spin in Konstanta fine strukture

Kriptokrom

Kriptokromi (grško - skrita barva) so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih.

Poglej Spin in Kriptokrom

Kubični model atoma

Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.

Poglej Spin in Kubični model atoma

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Poglej Spin in Kvantizacija

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Poglej Spin in Kvantna gravitacija

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Poglej Spin in Kvantno število

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Poglej Spin in Kvark

Kvark b

Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Poglej Spin in Kvark b

Kvark c

Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Poglej Spin in Kvark c

Kvark d

Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Spin in Kvark d

Kvark s

Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Poglej Spin in Kvark s

Kvark t

Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Poglej Spin in Kvark t

Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Spin in Kvark u

Kvarkovski model

Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.

Poglej Spin in Kvarkovski model

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Poglej Spin in Kvazidelec

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Poglej Spin in Landéjev množitelj g

Larmorjeva frekvenca

Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.

Poglej Spin in Larmorjeva frekvenca

Lasersko hlajenje

Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.

Poglej Spin in Lasersko hlajenje

Leptokvark

Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.

Poglej Spin in Leptokvark

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Poglej Spin in Lepton

Livermorij

Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.

Poglej Spin in Livermorij

Llewellyn Hilleth Thomas

Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.

Poglej Spin in Llewellyn Hilleth Thomas

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Poglej Spin in Ločitev spina in naboja

Maghemit

Maghemit je železov mineral iz skupine oksidnih mineralov s kemijsko furmulo Fe2O3 ali γ-Fe2O3). Ima enako zgradbo kot magnetit, se pravi da spada med spinelske ferite. Je ferimagneten. Maghemit se lahko obravnava tudi kot magnetit s pomanjkanjem Fe(II) s formulo (\mathrm^\mathrm_8)_A_B\mathrm_ v kateri \square predstavlja nezaseden prostor, A tetraedrski položaj in B oktaedrski položaj.

Poglej Spin in Maghemit

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Spin in Magnetno polje v snoveh

Magnon

Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.

Poglej Spin in Magnon

Majoranov fermion

Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.

Poglej Spin in Majoranov fermion

Mark Kac

Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.

Poglej Spin in Mark Kac

Mezon

nonet. JP.

Poglej Spin in Mezon

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Poglej Spin in Mezon B

Minimalni supersimetrični standardni model

Minimalni supersimetrični standardni model ali MSSM je razširitev standardnega modela z uporabo supersimetrije.

Poglej Spin in Minimalni supersimetrični standardni model

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Poglej Spin in Mion

Moskovij

Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.

Poglej Spin in Moskovij

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Poglej Spin in Načelo komplementarnosti

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Spin in Nerešeni problemi v fiziki

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Spin in Nevtrino

Nevtronij

Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.

Poglej Spin in Nevtronij

Nevtronska zvezda

alt.

Poglej Spin in Nevtronska zvezda

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Spin in Ohranitveni zakon

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Spin in Orbitala

Osemkratna pot

čudnost (s), v smereh diagonal pa imajo enak električni naboj (q) Oktet barionov. Osmera pot je izraz, ki ga je skoval ameriški fizik Murray Gell-Mann (rojen 1929), da bi lahko razvrščal hadrone (mezoni in barioni).

Poglej Spin in Osemkratna pot

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Spin in Paul Adrien Maurice Dirac

Paulijeva matrika

Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.

Poglej Spin in Paulijeva matrika

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Spin in Paulijevo izključitveno načelo

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Spin in Planckova konstanta

Polaron

Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.

Poglej Spin in Polaron

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Poglej Spin in Pozitron

Psevdoskalar

Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.

Poglej Spin in Psevdoskalar

Psevdoskalarni mezon

nonet. Pseudoskalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in liho (neparno) parnost (JP.

Poglej Spin in Psevdoskalarni mezon

Psevdovektorski mezon

Psevdovektorski mezon (tudi aksialni vektorski mezon) je mezon, ki ima skupni spin enak 1 in sodo (parno) parnost (JP.

Poglej Spin in Psevdovektorski mezon

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Poglej Spin in Računska kemija

Riemannova sfera

stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.

Poglej Spin in Riemannova sfera

Seznam barionov

Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.

Poglej Spin in Seznam barionov

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Spin in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam mezonov

V spodnjem seznamu mezonov so prikazane značilnosti nekaterih mezonov.

Poglej Spin in Seznam mezonov

Simetrija CPT

Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).

Poglej Spin in Simetrija CPT

Skalarni mezon

Skalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in sodo (parno) parnost (JP.

Poglej Spin in Skalarni mezon

Spinel

Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.

Poglej Spin in Spinel

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Poglej Spin in Spinor

Spinsko kvantno število

Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Poglej Spin in Spinsko kvantno število

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Spin in Standardni model

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Poglej Spin in Supersimetrija

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Spin in Supertekočnost

Temni foton

Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.

Poglej Spin in Temni foton

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Poglej Spin in Tenes

Trojni alfa proces

Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.

Poglej Spin in Trojni alfa proces

Uklon nevtronov

Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.

Poglej Spin in Uklon nevtronov

Uvod v izotope

vodikovi izotopi – protij, devterij in tritij. Vsak izmed njih ima en proton, vendar različno število nevtronov. Protonij nima nobenega, devterij ima enega in tritij ima 2. Vsak element ima točno določeno število protonov, lahko pa se njegovi atomi razlikujejo v številu nevtronov.

Poglej Spin in Uvod v izotope

Vektorski mezon

Vektorski mezon vrsta mezonov, ki imajo skupni spin enak 1 in liho (neparno) parnost (JP.

Poglej Spin in Vektorski mezon

Vijačnost

Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).

Poglej Spin in Vijačnost

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Spin in Vladimir Aleksandrovič Fok

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Spin in Vodik

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Spin in Vrtilna količina

Weylova enačba

Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.

Poglej Spin in Weylova enačba

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Spin in Wolfgang Ernst Pauli

, Jedrska magnetna resonanca, Kalzium, Kip Stephen Thorne, Kiralnost (fizika), Kompleksna spojina, Konstanta fine strukture, Kriptokrom, Kubični model atoma, Kvantizacija, Kvantna gravitacija, Kvantno število, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvarkovski model, Kvazidelec, Landéjev množitelj g, Larmorjeva frekvenca, Lasersko hlajenje, Leptokvark, Lepton, Livermorij, Llewellyn Hilleth Thomas, Ločitev spina in naboja, Maghemit, Magnetno polje v snoveh, Magnon, Majoranov fermion, Mark Kac, Mezon, Mezon B, Minimalni supersimetrični standardni model, Mion, Moskovij, Načelo komplementarnosti, Nerešeni problemi v fiziki, Nevtrino, Nevtronij, Nevtronska zvezda, Ohranitveni zakon, Orbitala, Osemkratna pot, Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijeva matrika, Paulijevo izključitveno načelo, Planckova konstanta, Polaron, Pozitron, Psevdoskalar, Psevdoskalarni mezon, Psevdovektorski mezon, Računska kemija, Riemannova sfera, Seznam barionov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam mezonov, Simetrija CPT, Skalarni mezon, Spinel, Spinor, Spinsko kvantno število, Standardni model, Supersimetrija, Supertekočnost, Temni foton, Tenes, Trojni alfa proces, Uklon nevtronov, Uvod v izotope, Vektorski mezon, Vijačnost, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vodik, Vrtilna količina, Weylova enačba, Wolfgang Ernst Pauli.