Kazalo
12 odnosi: Človeška ribica, Biologija, Boštjan Kiauta, Boris Sket, Drobnovratnik, Jelenja jama, Krasoslovje, Križna jama, Pavel Evgenjevič Demidov, Postojnska jama, Velika Pasica, Zgodovina biologije.
Človeška ribica
Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.
Poglej Speleobiologija in Človeška ribica
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Speleobiologija in Biologija
Boštjan Kiauta
Boštjan Kiauta (nizozemsko Bastian oz. Bastiaan Kiauta), slovenski zoolog in akademik, * 20. januar 1937, Ljubljana, † 26. marec 2022.
Poglej Speleobiologija in Boštjan Kiauta
Boris Sket
Boris Sket, slovenski biolog in akademik, * 30. julij 1936, Ljubljana, † 7. maj 2023.
Poglej Speleobiologija in Boris Sket
Drobnovratnik
Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu.
Poglej Speleobiologija in Drobnovratnik
Jelenja jama
Jelenja jama je vodna jama v plitvem krasu Bele Krajine.
Poglej Speleobiologija in Jelenja jama
Krasoslovje
Valvasor (1689) Škocjanskih jamah Postojnska jama Krasoslôvje ali krasologíja je znanstvena veda, ki se ukvarja s krasom.
Poglej Speleobiologija in Krasoslovje
Križna jama
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto.
Poglej Speleobiologija in Križna jama
Pavel Evgenjevič Demidov
Pavel Evgenjevič Demidov (tudi), ruski speleolog in jamar, * 13. avgust 1971, Moskva), † 23. avgust 2020, gorovje Arabika v Abhaziji. Najbolj znan je po raziskovanju zelo globokih jam, še posebej kot vodja odprav skupine Perovo-speleo v jamo Verëvkina v gorovju Arabika v Abhaziji ob Črnem morju, ki je od leta 2017 najgloblja jama na svetu.
Poglej Speleobiologija in Pavel Evgenjevič Demidov
Postojnska jama
V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.
Poglej Speleobiologija in Postojnska jama
Velika Pasica
Velika Pasica je manjša kraška jama z vhodom na pobočju Krima v neposredni bližini vasi Gornji Ig.
Poglej Speleobiologija in Velika Pasica
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Speleobiologija in Zgodovina biologije
Prav tako znan kot Biospeleologija.