Kazalo
134 odnosi: Absorpcija, Absorpcijski spekter, Aktinoidi, Albert Abraham Michelson, Almandin, Alojz Kodre, Amalteja (luna), Analizna kemija, Anders Jonas Ångström, Andrew David Thackeray, Angstrem, Annie Jump Cannon, Anorganska kemija, Anton Moljk, Aristarh Apolonovič Belopolski, Arthur Schuster, Astronomija, Atom, August Herman Pfund, Škrobni test z jodovico, Življenje na Marsu, Živo srebro, Čajdamska kotlina, Bertil Lindblad, Biofizika, Blok s, Carl Auer von Welsbach, Cezij, Davyjeva medalja, Dician, Dvojna zvezda, Elektronegativnost, Elektronski snop, Emil Wolf, Eten, Fizikalna kemija, Fluorescenčna spektroskopija, Fotodioda, Frederick Sumner Brackett, Georges Antoine Pons Rayet, Gerard Peter Kuiper, Giovanni Battista Donati, GN-z11, Gustav Robert Kirchhoff, Harlow Shapley, Harold Delos Babcock, HD 225218, Henry Augustus Rowland, Henry Moseley, Hermann Carl Vogel, ... Razširi indeks (84 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Spektroskopija in Absorpcija
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Poglej Spektroskopija in Absorpcijski spekter
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Spektroskopija in Aktinoidi
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Albert Abraham Michelson
Almandin
Almandin, pogosto napačno imenovan almandit, je silikatni mineral iz skupine granatov.
Poglej Spektroskopija in Almandin
Alojz Kodre
Alojzij Franc »Alojz« Kodre, slovenski fizik in prevajalec, * 22. februar 1944, Beljak, Avstrija.
Poglej Spektroskopija in Alojz Kodre
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Spektroskopija in Amalteja (luna)
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Spektroskopija in Analizna kemija
Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Poglej Spektroskopija in Anders Jonas Ångström
Andrew David Thackeray
Andrew David Thackeray, angleški astronom, * 19. junij 1910, Chelsea, London,.
Poglej Spektroskopija in Andrew David Thackeray
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Spektroskopija in Angstrem
Annie Jump Cannon
Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.
Poglej Spektroskopija in Annie Jump Cannon
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Spektroskopija in Anorganska kemija
Anton Moljk
Anton Moljk, slovenski fizik in pedagog, * 12. avgust 1916, Vrhnika, † 5. september 1998.
Poglej Spektroskopija in Anton Moljk
Aristarh Apolonovič Belopolski
Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Spektroskopija in Aristarh Apolonovič Belopolski
Arthur Schuster
Sir Franz Arthur Friedrich Schuster, britanski fizik, * 12. september 1851, Frankfurt na Majni, † 17. oktober 1934.
Poglej Spektroskopija in Arthur Schuster
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Spektroskopija in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Spektroskopija in Atom
August Herman Pfund
August Herman Pfund, ameriški fizik in spektroskopist, * 28. december, 1879, Madison, Wisconsin, ZDA, † 4. januar 1949.
Poglej Spektroskopija in August Herman Pfund
Škrobni test z jodovico
230x220_pik Škrobni test z jodovico je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti tako škroba kot tudi joda.
Poglej Spektroskopija in Škrobni test z jodovico
Življenje na Marsu
Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.
Poglej Spektroskopija in Življenje na Marsu
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Spektroskopija in Živo srebro
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Spektroskopija in Čajdamska kotlina
Bertil Lindblad
Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.
Poglej Spektroskopija in Bertil Lindblad
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Poglej Spektroskopija in Biofizika
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Poglej Spektroskopija in Blok s
Carl Auer von Welsbach
Carl Auer, Freiherr von Welsbach, avstrijski kemik, izumitelj in podjetnik, * 1. september 1858, Dunaj, † 4. avgust 1929, Molnek.
Poglej Spektroskopija in Carl Auer von Welsbach
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Spektroskopija in Cezij
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Spektroskopija in Davyjeva medalja
Dician
Dician ali cianogen je dinitril oksalne kisline s formulo (CN)2 ali N≡C-C≡N.
Poglej Spektroskopija in Dician
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Spektroskopija in Dvojna zvezda
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Spektroskopija in Elektronegativnost
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Spektroskopija in Elektronski snop
Emil Wolf
Emil Wolf, češko-ameriški fizik, * 30. julij 1922, Praga, Češkoslovaška (sedaj Češka), † 2. junij 2018, Rochester, New York, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Emil Wolf
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Spektroskopija in Eten
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Spektroskopija in Fizikalna kemija
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Spektroskopija in Fluorescenčna spektroskopija
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Spektroskopija in Fotodioda
Frederick Sumner Brackett
Frederick Sumner Brackett, ameriški fizik in spektroskopist, * 1. avgust, 1896, Claremont, Kalifornija, ZDA, † 28. januar 1988.
Poglej Spektroskopija in Frederick Sumner Brackett
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Poglej Spektroskopija in Georges Antoine Pons Rayet
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Spektroskopija in Gerard Peter Kuiper
Giovanni Battista Donati
Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.
Poglej Spektroskopija in Giovanni Battista Donati
GN-z11
GN-z11 je galaksija z velikim rdečim premikom odkrita v ozvezdju Velikega medveda in je trenutno najstarejša in najbolj oddaljena znana galaksija v opazljivem vesolju.
Poglej Spektroskopija in GN-z11
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Spektroskopija in Gustav Robert Kirchhoff
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Harlow Shapley
Harold Delos Babcock
Harold Delos Babcock, ameriški astronom, * 24. januar 1882, Edgerton, Wisconsin, ZDA, † 8. april 1968, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Harold Delos Babcock
HD 225218
HD 225218 je četverozvezdje v severnem ozvezdju Andromeda.
Poglej Spektroskopija in HD 225218
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Henry Augustus Rowland
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Spektroskopija in Henry Moseley
Hermann Carl Vogel
Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Spektroskopija in Hermann Carl Vogel
Horace Welcome Babcock
Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Horace Welcome Babcock
Infrardeča spektroskopija
Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.
Poglej Spektroskopija in Infrardeča spektroskopija
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Spektroskopija in Infrardeče valovanje
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Spektroskopija in Interferometrija
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Spektroskopija in Izbruh žarkov gama
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Spektroskopija in Izotopi vodika
Jacques-Louis Soret
Jacques-Louis Soret, švicarski kemik, * 30. junij 1827, Ženeva, Švica, † 13. maj 1890, Ženeva.
Poglej Spektroskopija in Jacques-Louis Soret
James Dewar
Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.
Poglej Spektroskopija in James Dewar
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Spektroskopija in Jedrska magnetna resonanca
John Lewis Hall
John Lewis »Jan« Hall, ameriški fizik, * 21. avgust 1934, Denver, Kolorado, ZDA. Hall si je leta 2005 skupaj s Hänschem za svoje delo o točni laserski spektroskopiji delil Nobelovo nagrado za fiziko. Drugo polovico nagrade je prejel Glauber.
Poglej Spektroskopija in John Lewis Hall
Joseph Norman Lockyer
Sir Joseph Norman Lockyer, angleški astronom, * 17. maj 1836, † 16. avgust 1920.
Poglej Spektroskopija in Joseph Norman Lockyer
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Spektroskopija in Joseph von Fraunhofer
Julius Plücker
Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.
Poglej Spektroskopija in Julius Plücker
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Spektroskopija in Karboksilna kislina
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Spektroskopija in Katalog Henryja Draperja
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Spektroskopija in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Spektroskopija in Kemijska reakcija
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Spektroskopija in Keton
KIC 8462852
KIC 8462852.
Poglej Spektroskopija in KIC 8462852
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Spektroskopija in Kompleksna spojina
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Poglej Spektroskopija in Konfokalni mikroskop
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Spektroskopija in Konstanta fine strukture
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Poglej Spektroskopija in Korona
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Poglej Spektroskopija in Lasersko hlajenje
Marcel Jules Edouard Golay
Marcel Jules Edouard Golay, švicarsko-ameriški matematik, fizik, elektroinženir, računalnikar (informatik) in izumitelj, * 3. maj 1902, Neuchâtel, Švica, † 27. april 1989, La Conversion, Švica.
Poglej Spektroskopija in Marcel Jules Edouard Golay
Marie Alfred Cornu
Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.
Poglej Spektroskopija in Marie Alfred Cornu
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Spektroskopija in Matematična fizika
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Spektroskopija in Max von Laue
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Spektroskopija in Michael Faraday
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Spektroskopija in Mikrovalovi
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Spektroskopija in Naseljivi planet
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Spektroskopija in Neodim
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Spektroskopija in Nobelova nagrada za fiziko
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Spektroskopija in Oceanografija
Ogljikov tetraklorid
Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.
Poglej Spektroskopija in Ogljikov tetraklorid
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Spektroskopija in Optika
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Spektroskopija in Organska kemija
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Spektroskopija in Oven (ozvezdje)
Owen Willans Richardson
Sir Owen Willans Richardson, angleški fizik, * 26. april 1879, Dewsbury, grofija Yorkshire, Anglija, † 15. februar 1959, Alton, Hampshire, Anglija.
Poglej Spektroskopija in Owen Willans Richardson
Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.
Poglej Spektroskopija in Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Peter Joseph William Debye
Pierre Janssen
Pierre Jules César Janssen, francoski astronom, * 22. februar 1824, Pariz, Francija, † 23. december 1907, Meudon, Francija.
Poglej Spektroskopija in Pierre Janssen
Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pomeni imen asteroidov: 5001–5500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500
Pomeni imen asteroidov: 8001–8500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8001 do 8500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Spektroskopija in Pomeni imen asteroidov: 8001–8500
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Spektroskopija in Propen
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Spektroskopija in Računska kemija
Ramanska spektroskopija
Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.
Poglej Spektroskopija in Ramanska spektroskopija
Relief Kraljice noči
Burneyev relief (znan tudi kot Relief kraljice noči) je mezopotamska glinena plošča v visokem reliefu iz obdobja Isin-Larsa ali staro babilonskega, ki prikazuje krilato, golo boginjo s ptičjimi kremplji, ki jo obdajata sovi in stoji na ležečih levih.
Poglej Spektroskopija in Relief Kraljice noči
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Spektroskopija in Robert Wilhelm Bunsen
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Spektroskopija in Rydbergova konstanta
Samotraška Nike
Samotraška Nike, imenovana tudi Krilata zmagovalka Samotraška (grško Niki tis Samothrakis – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip Nike (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2.
Poglej Spektroskopija in Samotraška Nike
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Samuel Pierpont Langley
Schönfliesova notacija
Schönfliesova notacija je ena od dveh notacij, ki se običajno uporabljajo za opis kristalografskih točkovnih grup.
Poglej Spektroskopija in Schönfliesova notacija
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Spektroskopija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin
Snegulka Detoni
Snegulka Detoni (de Toni) Moljk, slovenska fizičarka in kemičarka, * 22. maj 1921, Begunje pri Cerknici, † 14. januar 2016, Ljubljana.
Poglej Spektroskopija in Snegulka Detoni
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Spektroskopija in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Spektroskopija in Spektralna razvrstitev zvezd
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Spektroskopija in Statistična mehanika
Stereotaktična radiokirurgija
Stereotaktična radiokirurgija (SRK, angl. SRS) je način obsevanja, kjer se v eni ali omejenem številu frakcij (do pet) aplicira visoka tumorska doza, ki je predpisana na natančno opredeljeno in imobilizirano tarčo znotraj lobanje.
Poglej Spektroskopija in Stereotaktična radiokirurgija
Steve Haggerty
Stephen E. »Steve« Haggerty, ameriški geofizik, * 1938, Južna Afrika.
Poglej Spektroskopija in Steve Haggerty
Teoretična kemija
Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.
Poglej Spektroskopija in Teoretična kemija
Theodore Lyman
Theodore Lyman, ameriški fizik in spektroskopist, * 23. november, 1874, Boston, Massachusetts, ZDA, † 11. oktober 1954, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Theodore Lyman
Titanova skupina
4.
Poglej Spektroskopija in Titanova skupina
Triboluminiscenca
kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.
Poglej Spektroskopija in Triboluminiscenca
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Spektroskopija in Tulij
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Spektroskopija in Valovno število
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Vesto Melvin Slipher
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Spektroskopija in Vidni spekter
Viktor Amazaspovič Ambarcumjan
Ambarcumjanova starša Ambarcumjanov muzej v Bjurakanu Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, armenski astronom in astrofizik, * 18. september (5. september, ruski koledar) 1908, Tbilisi (Tiflis), Gruzija, † 12. avgust 1996, Bjurakanski astrofizikalni observatorij, gora Aragac (Aragatz) pri Erevanu, Armenija.
Poglej Spektroskopija in Viktor Amazaspovič Ambarcumjan
Vodikov fluorid
Vodikov fluorid je spojina vodika in fluora s kemijsko formulo HF.
Poglej Spektroskopija in Vodikov fluorid
Walter Sydney Adams
Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektroskopija in Walter Sydney Adams
Warren de la Rue
Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.
Poglej Spektroskopija in Warren de la Rue
William Allen Miller
William Allen Miller, FRS, britanski kemik in astronom, * 17. december 1817, Ipswich, grofija Suffolk, Anglija, † 30. september 1870.
Poglej Spektroskopija in William Allen Miller
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Poglej Spektroskopija in William Crookes
William Huggins
Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.
Poglej Spektroskopija in William Huggins
William Wallace Campbell
William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektroskopija in William Wallace Campbell
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Spektroskopija in Zemljoalkalijska kovina
15 Evnomija
15 Evnomija (mednarodno ime 15 Eunomia, starogrško: Eunomía) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Spektroskopija in 15 Evnomija
Prav tako znan kot Spektralna analiza, Spektroskopist, Spektroskopistka.