Kazalo
44 odnosi: Abbejevo število, Albert Abraham Michelson, Anders Jonas Ångström, Arnold Sommerfeld, Asteroid, Atomska, molekulska in optična fizika, August Herman Pfund, Časovni pregled astronomije, Balmerjeva enačba, Carl Keenan Seyfert, Curtis Judson Humphreys, Eta Vodnarja, Frederick Sumner Brackett, Geisslerjeva cev, Geoffrey Ronald Burbidge, Giovanni Battista Donati, HD 1185, Henry Augustus Rowland, James Edward Keeler, Johann Jakob Balmer, Johannes Stark, Joseph von Fraunhofer, Julius Plücker, Jupiter, Konstanta fine strukture, Korona, Kromosfera, Mačje oko (meglica), Michael Faraday, Natrij, Olin Chaddock Wilson, Otto Struve, Paschen-Backov pojav, Pieter Zeeman, Planetarna meglica, Radialna hitrost, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Veliki Atraktor, Vidni spekter, Wallace Leslie William Sargent, William Crookes, Wolf-Rayetova zvezda, Zeemanov pojav.
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Poglej Spektralna črta in Abbejevo število
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektralna črta in Albert Abraham Michelson
Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Poglej Spektralna črta in Anders Jonas Ångström
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Spektralna črta in Arnold Sommerfeld
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Spektralna črta in Asteroid
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Poglej Spektralna črta in Atomska, molekulska in optična fizika
August Herman Pfund
August Herman Pfund, ameriški fizik in spektroskopist, * 28. december, 1879, Madison, Wisconsin, ZDA, † 4. januar 1949.
Poglej Spektralna črta in August Herman Pfund
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Spektralna črta in Časovni pregled astronomije
Balmerjeva enačba
Bálmerjeva enáčba (po Johannu Jakobu Balmerju) je izkustvena zveza med valovnimi števili (prvotno med valovnimi dolžinami) spektralnih črt, kasneje po njem imenovane Balmerjeve serije.
Poglej Spektralna črta in Balmerjeva enačba
Carl Keenan Seyfert
Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.
Poglej Spektralna črta in Carl Keenan Seyfert
Curtis Judson Humphreys
Curtis Judson Humphreys, ameriški fizik, * 17. februar 1898, Alliance, Ohio, ZDA, † november 1986.
Poglej Spektralna črta in Curtis Judson Humphreys
Eta Vodnarja
Eta Vodnarja, latinizirano iz η Vodnarja, (latinsko Eta Aquarii, latinizirano iz η Aquarii) je Bayerjevo poimenovanje za zvezdo v ekvatorialnem ozvezdju Vodnarja.
Poglej Spektralna črta in Eta Vodnarja
Frederick Sumner Brackett
Frederick Sumner Brackett, ameriški fizik in spektroskopist, * 1. avgust, 1896, Claremont, Kalifornija, ZDA, † 28. januar 1988.
Poglej Spektralna črta in Frederick Sumner Brackett
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Poglej Spektralna črta in Geisslerjeva cev
Geoffrey Ronald Burbidge
Geoffrey Ronald Burbidge, angleško-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 24. september 1925, Chipping Norton, grofija Oxfordshire, Anglija, † 26. januar 2010, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektralna črta in Geoffrey Ronald Burbidge
Giovanni Battista Donati
Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.
Poglej Spektralna črta in Giovanni Battista Donati
HD 1185
HD 1185 je binarna zvezda v ozvezdju Andromede.
Poglej Spektralna črta in HD 1185
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Spektralna črta in Henry Augustus Rowland
James Edward Keeler
James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektralna črta in James Edward Keeler
Johann Jakob Balmer
Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.
Poglej Spektralna črta in Johann Jakob Balmer
Johannes Stark
Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.
Poglej Spektralna črta in Johannes Stark
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Spektralna črta in Joseph von Fraunhofer
Julius Plücker
Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.
Poglej Spektralna črta in Julius Plücker
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Spektralna črta in Jupiter
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Spektralna črta in Konstanta fine strukture
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Poglej Spektralna črta in Korona
Kromosfera
Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.
Poglej Spektralna črta in Kromosfera
Mačje oko (meglica)
Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.
Poglej Spektralna črta in Mačje oko (meglica)
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Spektralna črta in Michael Faraday
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Spektralna črta in Natrij
Olin Chaddock Wilson
Olin Chaddock Wilson mlajši, ameriški astronom, * 13. januar 1909, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 13. julij 1994.
Poglej Spektralna črta in Olin Chaddock Wilson
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Spektralna črta in Otto Struve
Paschen-Backov pojav
Cepitev spektralnih črt vodikovega atoma za različne jakosti zunanjega magnetnega polja. Paschen-Backov pojav je poseben primer Zeemanovega pojava, ki ga opažamo samo v zelo močnem magnetnem polju.
Poglej Spektralna črta in Paschen-Backov pojav
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Spektralna črta in Pieter Zeeman
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Spektralna črta in Planetarna meglica
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Poglej Spektralna črta in Radialna hitrost
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Spektralna črta in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Spektralna črta in Seznam fizikalnih vsebin
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Spektralna črta in Veliki Atraktor
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Spektralna črta in Vidni spekter
Wallace Leslie William Sargent
Wallace Leslie William »Wall« Sargent, FRS, angleško-ameriški astronom, * 15. februar 1935, Elsham, grofija, Lincolnshire, Anglija, † 29. oktober 2012.
Poglej Spektralna črta in Wallace Leslie William Sargent
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Poglej Spektralna črta in William Crookes
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Spektralna črta in Wolf-Rayetova zvezda
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Spektralna črta in Zeemanov pojav