Kazalo
83 odnosi: Alkan, Andski kondor, Anton de Bary, Arabski polotok, Arheje, Astropyga radiata, Azijski kozliček, Ščurki, Žuželke, Bagheera kiplingi, Bakterije, Batrahotoksin, Beljenje koral, Bioluminiscenca, Botanični slovar, Celica, Cinobrasta bradavička, Crossroads (Zvezdna vrata SG-1), Deseteronožci, Dušik, Dvojnonoge, Enakonožci, Endosimbioza, Evolucija, Glive, Globin, Goba, Gorjanci, Heterocista, Heterotrof, Imperij, Inkvilinizem, Jelša (rod), Kaparji, Kefir, Kiwa hirsuta, Kleptoplastija, Klobučnjaki, Kombuča, Koprofagija, Korala, Korenina, Kukavičevke, Listne uši, Maščobno telesce, Majski hrošč, Medosledci, Mehkužci, Metuljnice, Mikoriza, ... Razširi indeks (33 več) »
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Sožitje in Alkan
Andski kondor
Andski kondor (znanstveno ime Vultur gryphus) je južnoameriška ptica iz družine jastrebov Novega sveta (Cathartidae) in edini predstavnik svojega rodu.
Poglej Sožitje in Andski kondor
Anton de Bary
Heinrich Anton de Bary, nemški kirurg, botanik, mikrobiolog in mikolog, * 26. januar 1831, † 19. januar 1888.
Poglej Sožitje in Anton de Bary
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Sožitje in Arabski polotok
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Sožitje in Arheje
Astropyga radiata
Astropyga radiata je vrsta morskega ježka, ki pripada družini Diadematidae, za katero so značilne dolge in votle bodice.
Poglej Sožitje in Astropyga radiata
Azijski kozliček
Azijski kozliček (znanstveno ime Anoplophora glabripennis) je vrsta hrošča iz družine kozličkov, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki je bila konec 20.
Poglej Sožitje in Azijski kozliček
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Sožitje in Ščurki
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Sožitje in Žuželke
Bagheera kiplingi
Bagheera kiplingi je vrsta pajka iz družine skakačev, ki prebiva na območju Medmorske Amerike, predvsem v Mehiki, Kostariki in Gvatemali. Je tipska vrsta za rod Bagheera. Poleg tega je prva znana vrsta pajka, ki se povečini prehranjuje z rastlinsko hrano.Meehan CJ, Olson EJ, Curry RL. (2008). "Exploitation of the Pseudomyrmex–Acacia mutualism by a predominantly vegetarian jumping spider (Bagheera kiplingi)".
Poglej Sožitje in Bagheera kiplingi
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Sožitje in Bakterije
Batrahotoksin
Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.
Poglej Sožitje in Batrahotoksin
Beljenje koral
Beljenje koral je izguba znotrajceličnega sožitja (endosimbioze) z algami iz rodu Symbiodinium (znanih tudi kot zooksantele).
Poglej Sožitje in Beljenje koral
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Sožitje in Bioluminiscenca
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Sožitje in Botanični slovar
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Sožitje in Celica
Cinobrasta bradavička
Cinobrasta bradivička (znanstveno ime Nectria cinnabarina), tudi cinobrasta izpuščajka, je neužitna zaprtotrosna mikrogliva iz reda Hypocreales, ki v naravi opravlja vlogo razkrojevalca in drugotnega zajedavca.
Poglej Sožitje in Cinobrasta bradavička
Crossroads (Zvezdna vrata SG-1)
Crossroads je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.
Poglej Sožitje in Crossroads (Zvezdna vrata SG-1)
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Sožitje in Deseteronožci
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Sožitje in Dušik
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Sožitje in Dvojnonoge
Enakonožci
Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Sožitje in Enakonožci
Endosimbioza
doi.
Poglej Sožitje in Endosimbioza
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Sožitje in Evolucija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Sožitje in Glive
Globin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo.
Poglej Sožitje in Globin
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Sožitje in Goba
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Sožitje in Gorjanci
Heterocista
Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.
Poglej Sožitje in Heterocista
Heterotrof
Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.
Poglej Sožitje in Heterotrof
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Sožitje in Imperij
Inkvilinizem
Inkvilinízem (iz latinske besede inquilinus - stanovalec) je prostorsko sožitje (simbioza) dveh vrstno različnih organizmov, pri čemer je samo en organizem odvisen od drugega, vendar mu ne škoduje, in je tip priskledništva oz.
Poglej Sožitje in Inkvilinizem
Jelša (rod)
Jelša (znanstveno ime Alnus) je rod listopadnih dreves iz družine brezovk.
Poglej Sožitje in Jelša (rod)
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Sožitje in Kaparji
Kefir
Kefirna gobica Kefír je napitek iz skisanega polnovrednega ali posnetega kravjega mleka.
Poglej Sožitje in Kefir
Kiwa hirsuta
Kiwa hirsuta je rak, ki je bil leta 2005 odkrit v južnem Tihem oceanu na hidrotermalnih vrelcih v globini okoli 2.200 m. Ta deseteronožec, ki v dolžino meri okoli 15 cm, je znan predvsem po svilnatih bledorumenih dlačicah, ki pokrivajo nožice in klešče.
Poglej Sožitje in Kiwa hirsuta
Kleptoplastija
rodu ''Halimeda'', pri tem pa integrira algine kloroplaste v svoje telo. Kleptoplastija ali kleptoplastidija (grško: kleptein - krasti + plastid) je simbiotični fenomen, pri katerem organizmi plastide (največkrat kloroplaste) alg, s katerimi se prehranjujejo, integrirajo v somatske celice in jih uporabljajo v svojih presnovnih procesih.
Poglej Sožitje in Kleptoplastija
Klobučnjaki
Klobučnjaki (znanstveno ime Scyphozoa) so razred morskih ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 200 danes znanih vrst.
Poglej Sožitje in Klobučnjaki
Kombuča
Kombuča Kombuča je oblika simbioze ocetno kislinskih bakterij in ene ali več kvasovk v celulozni membrani.
Poglej Sožitje in Kombuča
Koprofagija
iztrebki. Koprofagija je prehranjevanje z iztrebki.
Poglej Sožitje in Koprofagija
Korala
Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.
Poglej Sožitje in Korala
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Sožitje in Korenina
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Sožitje in Kukavičevke
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Sožitje in Listne uši
Maščobno telesce
Obarvane celice maščobnega telesca žuželke pod mikroskopom Maščobno telesce (Corpus adiposum) je razpršeno tkivo oz.
Poglej Sožitje in Maščobno telesce
Majski hrošč
Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.
Poglej Sožitje in Majski hrošč
Medosledci
Medosledci (znanstveno ime Indicatoridae) so družina ptic iz reda plezalcev, razširjena po tropskih predelih Starega sveta in Himalaji.
Poglej Sožitje in Medosledci
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Sožitje in Mehkužci
Metuljnice
Shema cveta metuljnic (glicinija ''Wisteria sinensis'') Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris. Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi.
Poglej Sožitje in Metuljnice
Mikoriza
Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) je sožitje med glivami in višjimi rastlinami.
Poglej Sožitje in Mikoriza
Mikroflora
Mikroflora so majhni organizmi, vidni pod mikroskopom ki živijo v določenem okolju.
Poglej Sožitje in Mikroflora
Modra lesna osa
Modra lesna osa (znanstveno ime Sirex juvencus) je vrsta lesnih os, ki je razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Sožitje in Modra lesna osa
Modroobročkasta hobotnica
Rod modroobročkastih hobotnic (znanstveno ime Hapalochlaena) združuje vsaj tri vrste hobotnic, ki prebivajo v morskih plitvinah v Tihem in Indijskem oceanu, natančneje v območju, ki se razteza od Japonske do Avstralije.
Poglej Sožitje in Modroobročkasta hobotnica
Morske vetrnice
Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.
Poglej Sožitje in Morske vetrnice
Mutualizem
Opraševanje je primer mutualizmaMutualízem je sožitje dveh ali več vrst, kjer imajo vse udeleženke korist; zveza jim omogoča preživetje v okolju z neugodnimi življenjskimi pogoji (npr. mikoriza pri lišajih) ali učinkovitejšo izrabo hrane (bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, bakterije v prebavilu medicinske pijavke itd.) Kategorija:Biološka interakcija.
Poglej Sožitje in Mutualizem
Naravni rezervat Mali plac
Naravni rezervat Mali plac (nekdaj tudi Mali blatec) je barje s površino okrog 2 ha.
Poglej Sožitje in Naravni rezervat Mali plac
Navadna tenčičarica
Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Sožitje in Navadna tenčičarica
Navadni fižol
Navadni fižol (znanstveno ime Phaseolus vulgaris) je enoletna stročnica iz družine metuljnic, ki jo gojijo po vsem svetu zaradi užitnih posušenih semen in strokov.
Poglej Sožitje in Navadni fižol
Nodul
Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.
Poglej Sožitje in Nodul
Orientalski sršen
Orientalski sršen (znanstveno ime Vespa orientalis) je vrsta kožekrilcev iz družine pravih os.
Poglej Sožitje in Orientalski sršen
Pajazit Cakiči
Pajazit Cakiči, kosovski trener, * 7. julij 1953, Kosovo.
Poglej Sožitje in Pajazit Cakiči
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Sožitje in Peroksisom
Prežvekovalec
Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.
Poglej Sožitje in Prežvekovalec
Priskledništvo
Kravja čaplja, ''Bubulcus ibis'', je tipičen primer priskledništva. Sprehaja se po polju med govedi in konji, ter se prehranjuje z mrčesom, ki ga odganjajo živali na paši. Čaplja v tem odnosu pridobi, medtem ko na živino to ne vpliva. Priskledništvo ali komenzalízem (latinsko con - pri + mensa - miza) označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov (prisklednik ali komenzal) koristi, drugi (gostitelj) pa nima niti koristi niti škode.
Poglej Sožitje in Priskledništvo
Proterozoik
Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.
Poglej Sožitje in Proterozoik
Protokooperacija
Protokooperacija je neobvezna oblika sožitja.
Poglej Sožitje in Protokooperacija
Rizosfera
glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.
Poglej Sožitje in Rizosfera
Saksitoksin
Saksitoksin (STX) je nevrotoksični alkaloid, ki je naravno prisoten v nekaterih školjka in napihovalkah (Tetraodontidae).
Poglej Sožitje in Saksitoksin
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Sožitje in Seznam ekoloških vsebin
Slepič
Prebavni trakt: 1 - požiralnik, 2 - želodec, 3 - '''dvanajstnik''', 4 - tanko črevo, 6 - '''slepič''', 7 - debelo črevo, 8 - danka, 9 - anus opicah starega sveta Slepič (lat. appendix vermiformis) je 6 do 10 cm velik izrastek, ki se pojavi na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega.
Poglej Sožitje in Slepič
Soja
Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.
Poglej Sožitje in Soja
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Sožitje in Stenice
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Sožitje in Stročnice
Symbiodinium
Symbiodinium je največja in najbolj razširjena skupina fotosintetskih dinoflagelatov, ki v splošnem spadajo med alge.
Poglej Sožitje in Symbiodinium
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Sožitje in Takson
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Sožitje in Termiti
Tetrodotoksin
Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.
Poglej Sožitje in Tetrodotoksin
Tobakar
Tobakar ali tobačni hrošč (znanstveno ime Lasioderma serricorne) je vrsta hrošča, ki velja za skladiščnega škodljivca, predvsem na tobaku.
Poglej Sožitje in Tobakar
Velika lesna osa
Velika ali rumena lesna osa (znanstveno ime Urocerus gigas) je vrsta rastlinske ose iz družine lesnih os, ki poseljuje iglaste in mešane gozdove Evrazije ter Severne Afrike.
Poglej Sožitje in Velika lesna osa
Voščena morska vetrnica
Voščena morska vetrnica (znanstveno ime Anemonia viridis, prej A. sulcata) je vrsta morskih vetrnic, ki je razširjena od Velike Britanije do Sredozemskega morja, najti pa jo je mogoče tudi v Jadranu.
Poglej Sožitje in Voščena morska vetrnica
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Sožitje in Zajedavstvo
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Sožitje in Zalubniki
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Sožitje in Zastrupitev z gobami
Prav tako znan kot Simbiont, Simbioza, Soživka.