Kazalo
80 odnosi: Absolutni izsev, Antares, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barnard 68, Bertil Lindblad, Bokova krogla, Carl Keenan Seyfert, Charles Thomas Bolton, Eddingtonova meja, Eta Gredlja, Filadelfijski poskus, Fritz Zwicky, Galaksija, Gama Berenikinih kodrov, Gaussova gravitacijska konstanta, Gravitacijska konstanta, Heber Doust Curtis, Herbert Friedman, Hertzsprung-Russllov diagram, Hiperorjakinja, Hubblova razvrstitev galaksij, Izsev, Jata galaksij, Jata v Devici, Jata v Kotomeru, Jedrsko zlivanje, Julius Robert von Mayer, Kanop (zvezda), Krajevna skupina, Kvazar, Labod X-1, Leto, Mala ročka (meglica), Mali Magellanov oblak, Masa, Masa zvezd, Mira (zvezda), Molekularni oblak, Nadorjakinja, Območje H II, Osončje, Paul Gerber, Planetarna meglica, Pulzar, R136a1, Rakovica (meglica), ... Razširi indeks (30 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Sončeva masa in Absolutni izsev
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Sončeva masa in Antares
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Sončeva masa in Astronomska enota
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Sončeva masa in Astronomska konstanta
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Sončeva masa in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Sončeva masa in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Sončeva masa in Črna luknja
Barnard 68
Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.
Poglej Sončeva masa in Barnard 68
Bertil Lindblad
Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.
Poglej Sončeva masa in Bertil Lindblad
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Poglej Sončeva masa in Bokova krogla
Carl Keenan Seyfert
Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.
Poglej Sončeva masa in Carl Keenan Seyfert
Charles Thomas Bolton
Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.
Poglej Sončeva masa in Charles Thomas Bolton
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Sončeva masa in Eddingtonova meja
Eta Gredlja
Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.
Poglej Sončeva masa in Eta Gredlja
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Poglej Sončeva masa in Filadelfijski poskus
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Sončeva masa in Fritz Zwicky
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Sončeva masa in Galaksija
Gama Berenikinih kodrov
Gama Berenikinih kodrov, latinizirano iz γ Berenikinih kodrov, je enojna oranžna zvezda v severnem ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Sončeva masa in Gama Berenikinih kodrov
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Sončeva masa in Gaussova gravitacijska konstanta
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Sončeva masa in Gravitacijska konstanta
Heber Doust Curtis
Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.
Poglej Sončeva masa in Heber Doust Curtis
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Poglej Sončeva masa in Herbert Friedman
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Sončeva masa in Hertzsprung-Russllov diagram
Hiperorjakinja
Hiperorjakinja je masivna zvezda, večja je celo od nadorjakinj, in ima maso tudi do 100 Sončevih mas.
Poglej Sončeva masa in Hiperorjakinja
Hubblova razvrstitev galaksij
Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.
Poglej Sončeva masa in Hubblova razvrstitev galaksij
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Sončeva masa in Izsev
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Poglej Sončeva masa in Jata galaksij
Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.
Poglej Sončeva masa in Jata v Devici
Jata v Kotomeru
Jata v Kotomeru (Abell 3627) je jata galaksij, ki se nahaja blizu središča Velikega Atraktorja in je okoli 68.000.000 parsekov (222.000.000 svetlobnih let) oddaljena.
Poglej Sončeva masa in Jata v Kotomeru
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Sončeva masa in Jedrsko zlivanje
Julius Robert von Mayer
Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.
Poglej Sončeva masa in Julius Robert von Mayer
Kanop (zvezda)
Tokia, Japonska. Širina je 35°38′N. Kanop je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Gredlja.
Poglej Sončeva masa in Kanop (zvezda)
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Sončeva masa in Krajevna skupina
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Sončeva masa in Kvazar
Labod X-1
Umetniška upodobitev dvozvezdja Labod X-1 Nasina slika)'' Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda.
Poglej Sončeva masa in Labod X-1
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Sončeva masa in Leto
Mala ročka (meglica)
Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.
Poglej Sončeva masa in Mala ročka (meglica)
Mali Magellanov oblak
Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo.
Poglej Sončeva masa in Mali Magellanov oblak
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Sončeva masa in Masa
Masa zvezd
Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.
Poglej Sončeva masa in Masa zvezd
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Sončeva masa in Mira (zvezda)
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Sončeva masa in Molekularni oblak
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Sončeva masa in Nadorjakinja
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Sončeva masa in Območje H II
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Sončeva masa in Osončje
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Poglej Sončeva masa in Paul Gerber
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Sončeva masa in Planetarna meglica
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Sončeva masa in Pulzar
R136a1
R136a1 je najmasivnejša zvezda, ki so jo odkrili do sedaj, z 265 Sončevimi masami, ter tudi zvezda z največjim absolutnim izsevom, enakim 10.000.000 Sončevega.
Poglej Sončeva masa in R136a1
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Poglej Sončeva masa in Rakovica (meglica)
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Sončeva masa in Rdeča orjakinja
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Sončeva masa in Rdeča pritlikavka
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Sončeva masa in Rimska cesta (galaksija)
Rozeta (meglica)
Rozeta (znana tudi kot Caldwell 49), je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu.
Poglej Sončeva masa in Rozeta (meglica)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Sončeva masa in Seznam astronomskih vsebin
Seznam galaksij
Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.
Poglej Sončeva masa in Seznam galaksij
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Sončeva masa in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Skupina galaksij
zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.
Poglej Sončeva masa in Skupina galaksij
SN 2006gy
Rentgenskega observatorija Chandra. Galaktično jedro je spodaj levo, supernova pa desno zgoraj. Domišljijska upodobitev eksplozije SN 2006gy je supernova (včasih obravnavana kot hipernova), odkrita okoli 18. septembra 2006.
Poglej Sončeva masa in SN 2006gy
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Sončeva masa in Sončev dvojček
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Sončeva masa in Sončev polmer
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Sončeva masa in Spektralna razvrstitev zvezd
Srednje težka črna luknja
Srednje težke črne luknje so verjetno posledica trkov zvezd.
Poglej Sončeva masa in Srednje težka črna luknja
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Sončeva masa in Stefan-Boltzmannov zakon
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Sončeva masa in Stephen Hawking
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Poglej Sončeva masa in Strelec A*
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Sončeva masa in Supermasivna črna luknja
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Poglej Sončeva masa in Svetla modra spremenljivka
Tarantela (meglica)
Tarantela, znana tudi kot 30 Zlate ribe in NGC 2070 je področje H II v Velikem Magellanovem oblaku.
Poglej Sončeva masa in Tarantela (meglica)
Tau2 Eridana
Tau² Eridana (τ² Eridani, krajše Tau² Eri, τ² Eri), tudi Angetenar, je zvezda v ozvezdju Eridana.
Poglej Sončeva masa in Tau2 Eridana
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Sončeva masa in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Velika zajeda
Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.
Poglej Sončeva masa in Velika zajeda
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Poglej Sončeva masa in Veliki Magellanov oblak
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Sončeva masa in VY Velikega psa
VZ Ovna
VZ Ovna (mednarodno VZ Arietis) je enojna bela zvezda na severni nebesni polobli v zodiakalnem ozvezdju Ovna.
Poglej Sončeva masa in VZ Ovna
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Sončeva masa in Wolf-Rayetova zvezda
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Sončeva masa in Zemljina masa
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Sončeva masa in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Sončeva masa in Zvezda orjakinja
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Sončeva masa in Zvezdna črna luknja