Kazalo
48 odnosi: Antarktika, Anton Mavretič, C/2022 E3 (ZTF), Charles Joseph Étienne Wolf, Eddingtonova meja, Eksplozija, Eugene Parker, Genesis (vesoljska sonda), Georges Antoine Pons Rayet, HD 316285, Kisik, Komet, Komet Hyakutake, Komet McNaught, Kozmični žarki, Ludwig Franz Benedict Biermann, Luna, Mačje oko (meglica), Magnetosfera, Malo telo Osončja, Mariner 10, Mariner 2, Mariner 4, Mars, Mars Express, Medzvezdna snov, Merkur, Naseljivi planet, Območje H II, Oskulacijski tir, Osončje, Ozračje, Planet, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Polarni sij, Program Voyager, Rdeča orjakinja, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sonce, Struktura Zemlje, Van Allenovi sevalni pasovi, Venera, Wolf-Rayetova zvezda, Zvezda, 2004, 31. januar.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Sončev veter in Antarktika
Anton Mavretič
Anton Mavretič, slovenski elektrotehnik in akademik, * 11. december 1934, Boldraž pri Metliki, Jugoslavija, † 21. november 2019, ZDA.
Poglej Sončev veter in Anton Mavretič
C/2022 E3 (ZTF)
C/2022 E3 (ZTF) je dolgoperiodični komet iz Oortovega oblaka, ki ga je 2. marca 2022 odkril program Zwicky Transient Facility (ZTF).
Poglej Sončev veter in C/2022 E3 (ZTF)
Charles Joseph Étienne Wolf
Charles Joseph Étienne Wolf, francoski astronom, * 9. november 1827, Vorges, Francija, † 4. julij 1918, Saint Servan, Francija.
Poglej Sončev veter in Charles Joseph Étienne Wolf
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Sončev veter in Eddingtonova meja
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Sončev veter in Eksplozija
Eugene Parker
Eugene Newman Parker, ameriški astrofizik, * 10. junij 1927, Houghton, Michigan, ZDA, † 15. marec 2022, ZDA.
Poglej Sončev veter in Eugene Parker
Genesis (vesoljska sonda)
Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.
Poglej Sončev veter in Genesis (vesoljska sonda)
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Poglej Sončev veter in Georges Antoine Pons Rayet
HD 316285
HDE 316285 je modra nadorjakinja v ozvezdju Strelca.
Poglej Sončev veter in HD 316285
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Sončev veter in Kisik
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Sončev veter in Komet
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Sončev veter in Komet Hyakutake
Komet McNaught
Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).
Poglej Sončev veter in Komet McNaught
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Sončev veter in Kozmični žarki
Ludwig Franz Benedict Biermann
Ludwig Franz Benedict Biermann, nemški astronom, * 13. marec 1907, Hamm, nemčija, † 12. januar 1986, München, Nemčija.
Poglej Sončev veter in Ludwig Franz Benedict Biermann
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Sončev veter in Luna
Mačje oko (meglica)
Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.
Poglej Sončev veter in Mačje oko (meglica)
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Sončev veter in Magnetosfera
Malo telo Osončja
Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….
Poglej Sončev veter in Malo telo Osončja
Mariner 10
Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.
Poglej Sončev veter in Mariner 10
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Poglej Sončev veter in Mariner 2
Mariner 4
Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.
Poglej Sončev veter in Mariner 4
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Sončev veter in Mars
Mars Express
3D-slika Mars Expressa Mars Express je raziskovalna odprava, ki jo je izdelala in jo nadzoruje Evropska vesoljska agencija.
Poglej Sončev veter in Mars Express
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Sončev veter in Medzvezdna snov
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Sončev veter in Merkur
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Sončev veter in Naseljivi planet
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Sončev veter in Območje H II
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Sončev veter in Oskulacijski tir
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Sončev veter in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Sončev veter in Ozračje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Sončev veter in Planet
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Poglej Sončev veter in Planetarna diferenciacija
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Sončev veter in Planetarna meglica
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Sončev veter in Polarni sij
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Poglej Sončev veter in Program Voyager
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Sončev veter in Rdeča orjakinja
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Sončev veter in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Sončev veter in Seznam fizikalnih vsebin
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sončev veter in Sonce
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Sončev veter in Struktura Zemlje
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Sončev veter in Van Allenovi sevalni pasovi
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Sončev veter in Venera
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Sončev veter in Wolf-Rayetova zvezda
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Sončev veter in Zvezda
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sončev veter in 2004
31. januar
31.
Poglej Sončev veter in 31. januar
Prav tako znan kot Solarni veter, Sončni veter, Zvezdni veter.