Kazalo
33 odnosi: Anastazij I. Dikor, Aureus, Basel, Bazilij I. Makedonec, Bezant, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Bosporsko kraljestvo, Cinkov klorid, Frankovsko cesarstvo, Gracijan (rimski cesar), Heraklij, Hildebert Posvojeni, Histamenon, Justin II., Kastrum, KDE, KDE Software Compilation 4, Konstans II., Konstantin III. (bizantinski cesar), Konstantinopel, Mainz, Merovingi, Mihael III. Pijanec, Mihael IV. Paflagonec, Rimsko cesarstvo, Rugi, Seznam bizantinskih cesarjev, Silikva, Sirmij, Tagma (vojaška enota), Tetarteron, Tim Berners-Lee.
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Solidus in Anastazij I. Dikor
Aureus
XIV. legije Martia Victrix, ki ga je razglasila za cesarja Aureus (mn. aurei, zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih denarijev.
Poglej Solidus in Aureus
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Solidus in Basel
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Solidus in Bazilij I. Makedonec
Bezant
Jeruzalemskega kraljestva: francoski denier v evropskem slogu s podobo Božjega groba (1162–1175); kufski zlati bezant (1140–1180); zlati bezant s krščanskim simbolom (1250. leta, Britanski muzej); prvi bezanti so bili kopije dinarjev z napisi v kufski pisavi, po letu 1250 pa so jim na zahtevo papežev dodali krščanske simbole Tripolski zlati bezant z napisom v arabščini (1270–1300) in srebrni groš (1275–1287); Britanski muzej Bezant (starofrancosko besant iz latinskega bizantius aureus) je bil naziv, s katerim so v zahodni Evropi poimenovali več zlarnikov z Bližnjega vzhoda.
Poglej Solidus in Bezant
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Poglej Solidus in Bizantinski kovanci
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Solidus in Bizantinsko cesarstvo
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Solidus in Bosporsko kraljestvo
Cinkov klorid
Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.
Poglej Solidus in Cinkov klorid
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Solidus in Frankovsko cesarstvo
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Solidus in Gracijan (rimski cesar)
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Solidus in Heraklij
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Poglej Solidus in Hildebert Posvojeni
Histamenon
Konstantina VIII. (vladal 1025–1028) Histamenon (grško, nómisma histámenon, standardni kovanec) je bil zlat bizantinski solid, ki so ga uvedli v 960.
Poglej Solidus in Histamenon
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Solidus in Justin II.
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Solidus in Kastrum
KDE
K Desktop Environment (s kratico KDE, izgovorjava, slovensko Namizno okolje K) je prosto dostopen projekt, ki združuje zmogljivo namizno okolje in množico programov, tako za vsakdanjo kot za napredno uporabo. Poleg projekta GNOME, KDE velja za najbolj razširjeno namizno okolje v operacijskem sistemu Linux.
Poglej Solidus in KDE
KDE Software Compilation 4
KDE Software Compilation 4 (skrajšano KDE 4) je trenutna generacija prosto dostopnega računalniškega delovnega okolja KDE, ki temelji na Qt4.
Poglej Solidus in KDE Software Compilation 4
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Solidus in Konstans II.
Konstantin III. (bizantinski cesar)
Heraklij Konstantin (latinsko Heraclius novus Constantinus, grško Ἡράκλειος Κωνσταντῖνος, Herakleios Konstantinos) pogosto omenjen kot Konstantin III., je bil eden najkrajše vladajočih bizantinskih cesarjev, ki je vladal tri mesece leta 641, * 3.
Poglej Solidus in Konstantin III. (bizantinski cesar)
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Solidus in Konstantinopel
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Solidus in Mainz
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Solidus in Merovingi
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Solidus in Mihael III. Pijanec
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Solidus in Mihael IV. Paflagonec
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Solidus in Rimsko cesarstvo
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Solidus in Rugi
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Solidus in Seznam bizantinskih cesarjev
Silikva
Jovijanova silikva okoli leta 363 Rožičevec, Sardinija, Italija Rožiči Silikva (latinsko) je sodobno ime za drobne rimske srebrnike, ki so se kovali v 4.
Poglej Solidus in Silikva
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Solidus in Sirmij
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Poglej Solidus in Tagma (vojaška enota)
Tetarteron
Tetarteron (grško, dobesedo četrt kovanca, četrtak) je bil naziv dveh različnih bizantinskih kovancev: zlatega, ki je bil v obtoku od 960.
Poglej Solidus in Tetarteron
Tim Berners-Lee
Sir Timothy John »Tim« Berners-Lee, OM, KBE, FRS, britanski informatik, * 8. junij 1955, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Solidus in Tim Berners-Lee
Prav tako znan kot Solid.