Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Solidus

Index Solidus

Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.

33 odnosi: Anastazij I. Dikor, Aureus, Basel, Bazilij I. Makedonec, Bezant, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Bosporsko kraljestvo, Cinkov klorid, Frankovsko cesarstvo, Gracijan (rimski cesar), Heraklij, Hildebert Posvojeni, Histamenon, Justin II., Kastrum, KDE, KDE Software Compilation 4, Konstans II., Konstantin III. (bizantinski cesar), Konstantinopel, Mainz, Merovingi, Mihael III. Pijanec, Mihael IV. Paflagonec, Rimsko cesarstvo, Rugi, Seznam bizantinskih cesarjev, Silikva, Sirmij, Tagma (vojaška enota), Tetarteron, Tim Berners-Lee.

Anastazij I. Dikor

Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.

Novo!!: Solidus in Anastazij I. Dikor · Poglej več »

Aureus

XIV. legije Martia Victrix, ki ga je razglasila za cesarja Aureus (mn. aurei, zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih denarijev.

Novo!!: Solidus in Aureus · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Novo!!: Solidus in Basel · Poglej več »

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Novo!!: Solidus in Bazilij I. Makedonec · Poglej več »

Bezant

Jeruzalemskega kraljestva: francoski denier v evropskem slogu s podobo Božjega groba (1162–1175); kufski zlati bezant (1140–1180); zlati bezant s krščanskim simbolom (1250. leta, Britanski muzej); prvi bezanti so bili kopije dinarjev z napisi v kufski pisavi, po letu 1250 pa so jim na zahtevo papežev dodali krščanske simbole Tripolski zlati bezant z napisom v arabščini (1270–1300) in srebrni groš (1275–1287); Britanski muzej Bezant (starofrancosko besant iz latinskega bizantius aureus) je bil naziv, s katerim so v zahodni Evropi poimenovali več zlarnikov z Bližnjega vzhoda.

Novo!!: Solidus in Bezant · Poglej več »

Bizantinski kovanci

V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.

Novo!!: Solidus in Bizantinski kovanci · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Solidus in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bosporsko kraljestvo

Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.

Novo!!: Solidus in Bosporsko kraljestvo · Poglej več »

Cinkov klorid

Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.

Novo!!: Solidus in Cinkov klorid · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Novo!!: Solidus in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Novo!!: Solidus in Gracijan (rimski cesar) · Poglej več »

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Novo!!: Solidus in Heraklij · Poglej več »

Hildebert Posvojeni

Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.

Novo!!: Solidus in Hildebert Posvojeni · Poglej več »

Histamenon

Konstantina VIII. (vladal 1025–1028) Histamenon (grško, nómisma histámenon, standardni kovanec) je bil zlat bizantinski solid, ki so ga uvedli v 960.

Novo!!: Solidus in Histamenon · Poglej več »

Justin II.

Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.

Novo!!: Solidus in Justin II. · Poglej več »

Kastrum

Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn. castra, uporabljali sta se obe obliki) so Rimljani imenovali zgradbe, manjša utrjena zemljišča ali samo strnjene skupine šotorov, ki so se uporabljale kot vojaški obrambni položaj.

Novo!!: Solidus in Kastrum · Poglej več »

KDE

K Desktop Environment (s kratico KDE, izgovorjava, slovensko Namizno okolje K) je prosto dostopen projekt, ki združuje zmogljivo namizno okolje in množico programov, tako za vsakdanjo kot za napredno uporabo. Poleg projekta GNOME, KDE velja za najbolj razširjeno namizno okolje v operacijskem sistemu Linux. Združljiv je z Unixu podobnimi operacijskimi sistemi, kot je Linux, BSD, Mac OS X ali Solaris. 3. generacija lahko s pomočjo emulatorjev teče tudi na Windowsih, med tem ko ima 4. generacija že podporo tej platformi. Simbol KDE-ja je črka K v zobniškem kolesu na modri podlagi, maskota pa zmajček Konqui.

Novo!!: Solidus in KDE · Poglej več »

KDE Software Compilation 4

KDE Software Compilation 4 (skrajšano KDE 4) je trenutna generacija prosto dostopnega računalniškega delovnega okolja KDE, ki temelji na Qt4.

Novo!!: Solidus in KDE Software Compilation 4 · Poglej več »

Konstans II.

Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.

Novo!!: Solidus in Konstans II. · Poglej več »

Konstantin III. (bizantinski cesar)

Heraklij Konstantin (latinsko Heraclius novus Constantinus, grško Ἡράκλειος Κωνσταντῖνος, Herakleios Konstantinos) pogosto omenjen kot Konstantin III., je bil eden najkrajše vladajočih bizantinskih cesarjev, ki je vladal tri mesece leta 641, * 3. maj, 612, † 25. maj 641.

Novo!!: Solidus in Konstantin III. (bizantinski cesar) · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Solidus in Konstantinopel · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Novo!!: Solidus in Mainz · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Novo!!: Solidus in Merovingi · Poglej več »

Mihael III. Pijanec

Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.

Novo!!: Solidus in Mihael III. Pijanec · Poglej več »

Mihael IV. Paflagonec

Mihael IV.

Novo!!: Solidus in Mihael IV. Paflagonec · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Solidus in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rugi

Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.

Novo!!: Solidus in Rugi · Poglej več »

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Novo!!: Solidus in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »

Silikva

Jovijanova silikva okoli leta 363 Rožičevec, Sardinija, Italija Rožiči Silikva (latinsko) je sodobno ime za drobne rimske srebrnike, ki so se kovali v 4.

Novo!!: Solidus in Silikva · Poglej več »

Sirmij

Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.

Novo!!: Solidus in Sirmij · Poglej več »

Tagma (vojaška enota)

Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).

Novo!!: Solidus in Tagma (vojaška enota) · Poglej več »

Tetarteron

Tetarteron (grško, dobesedo četrt kovanca, četrtak) je bil naziv dveh različnih bizantinskih kovancev: zlatega, ki je bil v obtoku od 960.

Novo!!: Solidus in Tetarteron · Poglej več »

Tim Berners-Lee

Sir Timothy John »Tim« Berners-Lee, OM, KBE, FRS, britanski informatik, * 8. junij 1955, London, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Solidus in Tim Berners-Lee · Poglej več »

Preusmerja sem:

Solid.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »