Kazalo
63 odnosi: Abdžad, Abeceda, Abugida, Šumevec, Ž, Baltoslovanski jeziki, BelorušÄina, Brata Grimm, Devanagari, DvopiÄje, EN (klinopis), EnoÄrkovna slovenska beseda, Esperanto, FeniÄanska abeceda, Fonem, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Giz, Glas (jezikoslovje), Glasovna sprememba, Glasovne besedne figure, Hangul, Hebrejska abeceda, Heliopolis, Hieroglif, Hildegard Striedter-Temps, Ido, Indoarijski jeziki, Indoevropski jeziki, Kanadska domorodska zlogovna pisava, KI (klinopis), Klinopis, Latinska slovnica, Mate (rastlina), Mehko nebo, Na'vi (jezik), NezvoÄnik, Nosnik, Ogamska pisava, OpušÄaj, OsetinšÄina, Podstava, Pridevnik, Prlekija, Prve visoke civilizacije, Samoglasnik, Sarati, Seznam jezikoslovnih vsebin, SiÄnik, Sirska abeceda, SlovenšÄina, ... RazÅ”iri indeks (13 veÄ) »
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abdĶ”Źad; Ų£ŲØŲ¬ŲÆ v arabšÄini, ××Ö¼×'× v hebrejšÄini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki veÄini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj obiÄajno niso zapisani.
Poglej Soglasnik in Abdžad
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo veÄ razliÄnih glasov).
Poglej Soglasnik in Abeceda
Abugida
kanadske zlogovne pisave, abugide, ki so jo razvili kršÄanski misijonarji za jezike kanadskih staroselcev Abugída ali zlogóvna abecéda (syllabic alphabet) oznaÄuje segmentirano pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vkljuÄen privzeti samoglasnik.
Poglej Soglasnik in Abugida
Šumevec
Šumévec, nestrokovno tudi šúmnik, je soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Poglej Soglasnik in Šumevec
Ž
Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja Ärka slovenske abecede.
Poglej Soglasnik in Ž
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Soglasnik in Baltoslovanski jeziki
BelorušÄina
BelorúšÄina (belorusko Š±ŠµŠ»Š°ŃŃŃŠŗŠ°Ń Š¼Š¾Š²Š° / bieÅaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga veÄinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Soglasnik in BelorušÄina
Brata Grimm
Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl (* 4. januar 1785, Hanau, † 20. september 1863, Berlin) in Wilhelm Karl Grimm (* 24. februar 1786, Hanau, † 16. december 1859, Berlin) sta znana kot jezikoslovca in zbiratelja pravljic (Grimmove pravljice).
Poglej Soglasnik in Brata Grimm
Devanagari
Devanagari ali devanÄgarÄ« (ą¤¦ą„ą¤µą¤Øą¤¾ą¤ą¤°ą„,, sanskrtska izgovarjava), imenovana tudi nÄgarÄ«,Kathleen Kuiper (2010), The Culture of India, New York: The Rosen Publishing Group,, str.
Poglej Soglasnik in Devanagari
DvopiÄje
DvópíÄje je v jezikoslovju enodelno loÄilo, s katerim oznaÄujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Soglasnik in DvopiÄje
EN (klinopis)
EN (Borger 2003 nr. 164; U+12097 š, glej tudi Ensi) je sumerski klinopisni znak, ki oznaÄuje gospoda/vladarja ali sveÄenika.
Poglej Soglasnik in EN (klinopis)
EnoÄrkovna slovenska beseda
SlovenšÄina ima osem enoÄrkovnih besed.
Poglej Soglasnik in EnoÄrkovna slovenska beseda
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Soglasnik in Esperanto
FeniÄanska abeceda
FeniÄanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Soglasnik in FeniÄanska abeceda
Fonem
Glásnik ali foném (phÅnÄma – glas, z glasom izreÄen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci doloÄenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Soglasnik in Fonem
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 razliÄnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Soglasnik in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Giz
Gíz (įįį) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.
Poglej Soglasnik in Giz
Glas (jezikoslovje)
Glás je v jezikoslovju najmanjša akustiÄna enota govorjenega jezika.
Poglej Soglasnik in Glas (jezikoslovje)
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakiÄ enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoÄe se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: razliÄenje, premet.
Poglej Soglasnik in Glasovna sprememba
Glasovne besedne figure
Glasovne besedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih je uÄinek izraza že v samem zvoku besede.
Poglej Soglasnik in Glasovne besedne figure
Hangul
Hangul (korejsko: ķźø Hangeul/Han'gÅl, Chosongul, ģ”°ģ źø ChosÅn'gÅl/Joseongeul - v Severni Koreji) je izvirna abeceda korejskega jezika, ki je nastala v sredini 15.
Poglej Soglasnik in Hangul
Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno) je pisava, s katero se obiÄajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd.
Poglej Soglasnik in Hebrejska abeceda
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središÄe 13.
Poglej Soglasnik in Heliopolis
Hieroglif
Hieroglifi na egipÄanski nagrobni plošÄi (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Soglasnik in Hieroglif
Hildegard Striedter-Temps
Hildegard Striedter-Temps, nemška slavistka, * 24. januar 1931, Gardelegen, NemÄija, † 19. april 1972, Dettingen, NemÄija.
Poglej Soglasnik in Hildegard Striedter-Temps
Ido
Ido je mednarodni umetni pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Soglasnik in Ido
Indoarijski jeziki
Izvor indoarijskih jezikov. Indoarijski ali indijski jeziki so glavna jezikovna družina v Južni Aziji (ali na Indijski podcelini).
Poglej Soglasnik in Indoarijski jeziki
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki oznaÄuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Soglasnik in Indoevropski jeziki
Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.
Poglej Soglasnik in Kanadska domorodska zlogovna pisava
KI (klinopis)
KI (Borger 2003 nr. 737; U+121A0 š ) je klinopisni znak za "zemljo".
Poglej Soglasnik in KI (klinopis)
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Soglasnik in Klinopis
Latinska slovnica
Äeprav je latinšÄina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Soglasnik in Latinska slovnica
Mate (rastlina)
Mate (znanstveno ime Ilex paraguariensis) je rastlina iz družine bodikovk (Aquifoliaceae).
Poglej Soglasnik in Mate (rastlina)
Mehko nebo
Mêhko nebó je zadajšnji del neba (pregrade v obliki svoda, ki deli ustno in nosno votlino) z jeziÄkom.
Poglej Soglasnik in Mehko nebo
Na'vi (jezik)
Jezik naŹ¼vi (naŹ¼vi: LìŹ¼fya leNaŹ¼vi) je izmišljeni umetni jezik, prvotno narejen za film ''Avatar'' iz leta 2009.
Poglej Soglasnik in Na'vi (jezik)
NezvoÄnik
NèzvóÄnik je soglasnik manjše zvonkosti in najmanjše odprtostne stopnje.
Poglej Soglasnik in NezvoÄnik
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spušÄenim mehkim nebom, kar omogoÄa zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Soglasnik in Nosnik
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna iršÄina; srednjeiršÄina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški Ärkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje iršÄine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare iršÄine (sholastiÄni ogam, od 6.
Poglej Soglasnik in Ogamska pisava
OpušÄaj
OpušÄáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekonÄno loÄilo v obliki vejice, ki se v slovenšÄini rabi neskladenjsko in oznaÄuje izpušÄen del besede (Mladen'Äi, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).
Poglej Soglasnik in OpušÄaj
OsetinšÄina
Severna Osetija-Alanija |iso1.
Poglej Soglasnik in OsetinšÄina
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Soglasnik in Podstava
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma koliÄino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (oÄetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Soglasnik in Pridevnik
Prlekija
Zidanica Malek, v ozadju Jeruzalem, Prlekija Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med Slovenskimi goricami in Muro.
Poglej Soglasnik in Prlekija
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Soglasnik in Prve visoke civilizacije
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je znaÄilna najveÄja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvoÄnikom in nezvoÄnikom.
Poglej Soglasnik in Samoglasnik
Sarati
Sarati je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca J.R.R. Tolkiena.
Poglej Soglasnik in Sarati
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati Älanke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Soglasnik in Seznam jezikoslovnih vsebin
SiÄnik
SíÄnik je soglasnik, in sicer nezvoÄnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Poglej Soglasnik in SiÄnik
Sirska abeceda
Knjiga iz 11. stoletja v sertu Sirska abeceda je pisava, s katero se zapisuje siršÄina.
Poglej Soglasnik in Sirska abeceda
SlovenšÄina
SlovenšÄina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za nareÄja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoÄ govorili Slovenci.
Poglej Soglasnik in SlovenšÄina
Soglasniška premena
Morfem je najmanjša pomenska jezikovna enota, ki je na izrazni ravni lahko spremenljiva.
Poglej Soglasnik in Soglasniška premena
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Soglasnik in Stari Egipt
SumeršÄina
SumeršÄina (sumersko EME.GĢIR15) je izumrl izoliran jezik antiÄnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Soglasnik in SumeršÄina
Tengvar
Splošne deklaracije Älovekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Soglasnik in Tengvar
Ugaritska abeceda
Ugaritska abeceda je iz klinopisa izpeljana soglasniška abeceda (abdžad).
Poglej Soglasnik in Ugaritska abeceda
Ukrajinska abeceda
Ukrajinska abeceda je nabor Ärk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinšÄine, ki je uradni jezik Ukrajine.
Poglej Soglasnik in Ukrajinska abeceda
VolofšÄina
Tajvanu VolofšÄina (wolofal: ŁŁŁŁŁ, wolof) je jezik Senegala, Mavretanije in Gambije ter materni jezik Volofov.
Poglej Soglasnik in VolofšÄina
ZadlesniÄnik
ZadlêsniÄnik je soglasnik, izgovorjen proti mestu za dlesnimi.
Poglej Soglasnik in ZadlesniÄnik
Zapisovanje antiÄnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo veÄ problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomaÄevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Soglasnik in Zapisovanje antiÄnih imen
Zlitnik
Zlítnik ali afrikáta je v jezikoslovju soglasnik, sestavljen iz zaporniške in istovrstne priporniške prvine.
Poglej Soglasnik in Zlitnik
Zobnik
Zobnik je lahko.
Poglej Soglasnik in Zobnik
Zobnik (glas)
Zóbnik ali dentál je v jezikoslovju soglasnik z izgovornim mestom ob zobeh;Jože ToporišiÄ: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Soglasnik in Zobnik (glas)
ZvoÄnik (jezikoslovje)
ZvóÄniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razloÄevalnih parov glede na zveneÄnost.
Poglej Soglasnik in ZvoÄnik (jezikoslovje)