Kazalo
54 odnosi: Andrej Andrejevič Markov (starejši), Bernoullijev poskus, Bernoullijev proces, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cauchyjeva porazdelitev, Centralni moment, Decil, Diskretna enakomerna porazdelitev, Diskretna porazdelitev, Entropija (informatika), Fréchetova porazdelitev, Funkcija generiranja momentov, Funkcija napake, Funkcija verjetnosti, Gostota verjetnosti, Heavisidova skočna funkcija, Invarianta (matematika), Izrojena porazdelitev, Izrojenost (matematika), Karakteristična funkcija, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Korelacijska matrika, Kovariančna matrika, Kovarianca, Kumulanta, Kvantil, Kvintil, Laplaceova porazdelitev, Logaritemska porazdelitev, Logaritemsko normalna porazdelitev, Logistična porazdelitev, Model žare (verjetnost), Modus (statistika), Necentralna porazdelitev t, Neodvisnost (statistika), Pafnuti Lvovič Čebišov, Pogojna verjetnost, Pogojna verjetnostna porazdelitev, Pričakovana vrednost, Prostostna stopnja (statistika), Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Skellamova porazdelitev, Slučajna matrika, Sploščenost, Standardizirani moment, Studentova t-porazdelitev, Trikotna porazdelitev, Verjetnostna porazdelitev, ... Razširi indeks (4 več) »
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Slučajna spremenljivka in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Bernoullijev poskus
Bernoullijev poskus je v teoriji verjetnosti in statistiki poskus, katerega izid je slučajen, možna pa sta samo dva izida, ki ju imenujemo uspeh in neuspeh (lahko tudi da in ne).
Poglej Slučajna spremenljivka in Bernoullijev poskus
Bernoullijev proces
Bernoullijev proces je v teoriji verjetnosti in statistiki zaporedno (končno ali neskončno) izvajanje enakih neodvisnih Bernoullijevih poskusov.
Poglej Slučajna spremenljivka in Bernoullijev proces
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Slučajna spremenljivka in Cauchy–Schwarzova neenakost
Cauchyjeva porazdelitev
Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Slučajna spremenljivka in Cauchyjeva porazdelitev
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Slučajna spremenljivka in Centralni moment
Decil
Decil je katerakoli od devetih vrednosti kvantilov, ki delijo urejeno množico slučajnih spremenljivk na deset enakih delov.
Poglej Slučajna spremenljivka in Decil
Diskretna enakomerna porazdelitev
Diskretna enakomerna porazdelitev (tudi nezvezna enakomerna porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev v kateri ima končno število vrednosti enako verjetnost, da je izbrano.
Poglej Slučajna spremenljivka in Diskretna enakomerna porazdelitev
Diskretna porazdelitev
Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.
Poglej Slučajna spremenljivka in Diskretna porazdelitev
Entropija (informatika)
Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.
Poglej Slučajna spremenljivka in Entropija (informatika)
Fréchetova porazdelitev
Fréchetova porazdelitev (tudi Porazdelitev ekstremnih vrednosti II) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena enim parametrom. Imenuje se po francoskem matematiku Mauricu Renéju Fréchetu (1878 – 1973), ki jo je prvi opisal v letu 1927. Nadaljnje raziskave porazdelitve so opravili Ronald Aylmer Fisher (1890 – 1962), Leonard Henry Caleb Tippett (1902 – 1985) in Emil Julius Gumbel (1891 – 1966).
Poglej Slučajna spremenljivka in Fréchetova porazdelitev
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Slučajna spremenljivka in Funkcija generiranja momentov
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Poglej Slučajna spremenljivka in Funkcija napake
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Poglej Slučajna spremenljivka in Funkcija verjetnosti
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Slučajna spremenljivka in Gostota verjetnosti
Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.
Poglej Slučajna spremenljivka in Heavisidova skočna funkcija
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Slučajna spremenljivka in Invarianta (matematika)
Izrojena porazdelitev
Izrojêna ali degenerírana porazdelítev je verjetnostna porazdelitev slučajne spremenljivke, ki ima vedno enako vrednost.
Poglej Slučajna spremenljivka in Izrojena porazdelitev
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Slučajna spremenljivka in Izrojenost (matematika)
Karakteristična funkcija
Karakterístična fúnkcija (redkeje tudi značílna fúnkcija) se lahko v matematiki nanaša na več različnih konceptov.
Poglej Slučajna spremenljivka in Karakteristična funkcija
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Slučajna spremenljivka in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Slučajna spremenljivka in Koeficient simetrije
Korelacijska matrika
Korelacijska matrika n \, slučajnih spremenljivk, ki jih označujemo z X_1, \dots, X_n \,, je matrika z razsežnostjo n \times n \, in z elementi r_ \, kjer je.
Poglej Slučajna spremenljivka in Korelacijska matrika
Kovariančna matrika
Kovariančna matrika (oznaka \Sigma \) (tudi variančno-kovariančna matrika) je matrika, katere elementi so kovariance i-tega in j-tega elementa vektorja slučajne spremenljivke.
Poglej Slučajna spremenljivka in Kovariančna matrika
Kovarianca
Kovarianca (oznaka \operatorname \,, včasih tudi \sigma_ \) je merilo, s katerim določamo, kako sta dve naključni spremenljivki povezani.
Poglej Slučajna spremenljivka in Kovarianca
Kumulanta
Kumulanta n-tega reda slučajne spremenljivke X je v teoriji verjetnosti in statistiki določena z logaritmom funkcije, s pomočjo katere lahko generiramo momente porazdelitve.
Poglej Slučajna spremenljivka in Kumulanta
Kvantil
Kvantil (starejši izraz je fraktil) je točka, ki deli statistično populacijo na enake dele.
Poglej Slučajna spremenljivka in Kvantil
Kvintil
Kvintil je katerakoli od štirih vrednosti kvantilov, ki delijo urejeno množico slučajnih spremenljivk na pet enakih delov.
Poglej Slučajna spremenljivka in Kvintil
Laplaceova porazdelitev
Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Slučajna spremenljivka in Laplaceova porazdelitev
Logaritemska porazdelitev
Logaritemska porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki jo lahko izpeljemo iz Taylorjeve vrste:.
Poglej Slučajna spremenljivka in Logaritemska porazdelitev
Logaritemsko normalna porazdelitev
Logaritemska normalna porazdelitev (tudi lognormalna porazdelitev ali Galtonova porazdelitev) je družina dvoparametričnih zveznih verjetnostnih porazdelitev slučajne spremenljivke, katere logaritem je normalno porazdeljen.
Poglej Slučajna spremenljivka in Logaritemsko normalna porazdelitev
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Slučajna spremenljivka in Logistična porazdelitev
Model žare (verjetnost)
Model žare je v teoriji verjetnosti in statistiki miselni preskus v katerem iz posode (žare), v kateri so kroglice (običajno so različno obarvane), ki jih v okviru poskusa vlečemo iz žare.
Poglej Slučajna spremenljivka in Model žare (verjetnost)
Modus (statistika)
Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.
Poglej Slučajna spremenljivka in Modus (statistika)
Necentralna porazdelitev t
Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.
Poglej Slučajna spremenljivka in Necentralna porazdelitev t
Neodvisnost (statistika)
Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.
Poglej Slučajna spremenljivka in Neodvisnost (statistika)
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Slučajna spremenljivka in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pogojna verjetnost
Pogojna verjetnost je verjetnost, da se zgodi dogodek A \!, pod pogojem, da se je zgodil neki drugi dogodek B\!.
Poglej Slučajna spremenljivka in Pogojna verjetnost
Pogojna verjetnostna porazdelitev
Pogojna verjetnostna porazdelitev povezuje dve verjetnostni porazdelitvi nezveznih ali zveznih slučajnih spremenljivk.
Poglej Slučajna spremenljivka in Pogojna verjetnostna porazdelitev
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Slučajna spremenljivka in Pričakovana vrednost
Prostostna stopnja (statistika)
Prostostna stopnja je število neodvisnih vrednosti slučajne spremenljike, ki se lahko v statističnih izračunih spreminjajo.
Poglej Slučajna spremenljivka in Prostostna stopnja (statistika)
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Slučajna spremenljivka in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Slučajna spremenljivka in Seznam vrst matrik
Skellamova porazdelitev
Skellamova porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna) porazdelitev razlike n1- n2 dveh statistično neodvisnih slučajnih spremenljivk n1 in n2, ki imata Poissonovo porazdelitev z različnima pričakovanima vrednostima µ1 in µ1.
Poglej Slučajna spremenljivka in Skellamova porazdelitev
Slučajna matrika
Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve.
Poglej Slučajna spremenljivka in Slučajna matrika
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Slučajna spremenljivka in Sploščenost
Standardizirani moment
Standardizirani moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki enak kjer je.
Poglej Slučajna spremenljivka in Standardizirani moment
Studentova t-porazdelitev
Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.
Poglej Slučajna spremenljivka in Studentova t-porazdelitev
Trikotna porazdelitev
Trikotna porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Slučajna spremenljivka in Trikotna porazdelitev
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Slučajna spremenljivka in Verjetnostna porazdelitev
Verjetnostni vektor
Verjetnostni vektor (tudi stohastični vektor) je vektor, katerega komponente so pozitivne, njihova vsota pa je 1.
Poglej Slučajna spremenljivka in Verjetnostni vektor
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Slučajna spremenljivka in Zakon velikih števil
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Poglej Slučajna spremenljivka in Zbirna funkcija verjetnosti
Zvezna porazdelitev
Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.
Poglej Slučajna spremenljivka in Zvezna porazdelitev