Kazalo
41 odnosi: Šrajbarski turn, Balade in romance, Blejski grad, Bosanski planinski konj, Brežice, Celje, Dvor Mačerole, Grad Čušperk, Grad Boštanj (Sawenstein), Grad Brežice, Grad Dragomelj, Grad Fridrihštajn, Grad Ig, Grad Kočevje, Grad Kunšperk, Grad Lebek, Grad Mokronog, Grad Pilštanj, Grad Podčetrtek, Grad Raka, Grad Rekštanj, Grad Rožek (Rudolfseck), Grad Zbelovo, Jože Pahor, Jurij Thurn, Kmečki upori na Slovenskem, Kočevarščina, Kočevje, Krištof Ravbar, Miren, Mirna, Občina Slovenske Konjice, Pilštanj, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Posavski muzej Brežice, Slovenske Konjice, Stari Grad, Krško, Studenice, Tolminski kmečki upor, Zgodovina Slovenije, 1515.
Šrajbarski turn
Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec, je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.
Poglej Slovenski kmečki upor in Šrajbarski turn
Balade in romance
Prva izdaja knjige Balade in romance (1890) so prva samostojna pesniška zbirka Antona Aškerca, po mnenju literarnih zgodovinarjev pa tudi najboljša, ter postavlja temelje takrat šele porajajoče se socialne tematike.
Poglej Slovenski kmečki upor in Balade in romance
Blejski grad
Blejski grad pozimi Blejski grad je grad na strmi pečini, ki se dviga približno 139 m nad gladino Blejskega jezera pri Bledu.
Poglej Slovenski kmečki upor in Blejski grad
Bosanski planinski konj
Bosanski planinski konj, občasno tudi samo planinski konj, domači konj in bosanski konj, je stara balkanska pasma konj, ki se v majhnem številu pojavlja v državah nekdanje Jugoslavije.
Poglej Slovenski kmečki upor in Bosanski planinski konj
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Slovenski kmečki upor in Brežice
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Slovenski kmečki upor in Celje
Dvor Mačerole
Dvor Mačerole leta 1679 Dvor Mačerole na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvor Mačerole je nekoč stal v naselju Leščevje na območju sedanje domačije Leščevje 11 v občini Ivančna gorica.
Poglej Slovenski kmečki upor in Dvor Mačerole
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Čušperk
Grad Boštanj (Sawenstein)
Grad Boštanj na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Boštanj leta 2012 Grad Boštanj (nemško Sawenstein) je stal v naselju Boštanj v občini Sevnica.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Boštanj (Sawenstein)
Grad Brežice
Grad Brežice (nemško Rann) je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s pridom koristi.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Brežice
Grad Dragomelj
Grad Dragomelj na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Dragomelj (nemško Drogembl) je stal zahodno od vasi Dragomelj ob Pšati.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Dragomelj
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Fridrihštajn
Grad Ig
Ižanski grad (''Soneckh'') na Valvasorjevem bakrorezu, 17. stoletje Grad Ig je grad na griču Pungart (366 mnm) nad naseljem Ig, južno od Ljubljane.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Ig
Grad Kočevje
Grad Kočevje v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Kočevje na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Kočevje med letoma 1842 in 1848 Grb mesta Kočevje, avtor: Porenta Gašpar leto 1896 Grad Kočevje (nemško Göttscheab) je stal v mestu Kočevje v občini Kočevje.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Kočevje
Grad Kunšperk
Grad Kunšperk (je »Kraljevi hrib«) je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom Kunšperk v Občini Bistrici ob Sotli.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Kunšperk
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Lebek
Grad Mokronog
Grad Mokronog v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882 Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780) Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor Grad Mokronog (nemško Nassenfuss) je bil grad, katerega ostanki so vidni na južnem robu Mokronoga.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Mokronog
Grad Pilštanj
Grad Pilštanj (nemško Peilenstein) je stal v naselju Pilštanj v občini Kozje.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Pilštanj
Grad Podčetrtek
Grad Početrtek leta 1830, avtor: Joseph Franz Kaiser (1786–1859) Grad Podčetrtek na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Grad Podčetrtek (nemško Windischlandsberg) stoji v občini Podčetrtek.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Podčetrtek
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Raka
Grad Rekštanj
Grad Rekštanj (nemško Rukenstein, Ruckenstein, Rukhenstain) je stal na prepadnem pomolu gozdnatega hriba Smedovec vzhodno nad dolino reke Mirne blizu Laz pri Boštanju.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Rekštanj
Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rožek (nemško Rudolfseck) je bil grad, od katerega so danes vidni le še ostanki ruševin.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Zbelovo
Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.
Poglej Slovenski kmečki upor in Grad Zbelovo
Jože Pahor
Jože Pahor, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 20. februar 1888, Sežana, † 1. september 1964, Ljubljana.
Poglej Slovenski kmečki upor in Jože Pahor
Jurij Thurn
Jurij Thurn, baron, † 1512, Fridrihštajn.
Poglej Slovenski kmečki upor in Jurij Thurn
Kmečki upori na Slovenskem
alt.
Poglej Slovenski kmečki upor in Kmečki upori na Slovenskem
Kočevarščina
Napis v kočevarščini in nemščini na spominski plošči na steni kapele Božjega Groba pri cerkvi Presvetega Rešnjega Telesa, Trata, Kočevje Tradicionalna krajevna imena v kočevarščini niso vedno enaka nekoč uradnim nemškim imenom Imena v kočevarščini imajo drugo glasovno stanje kot imena v knjižni nemščini Ime mesta Kočevje v slovenščini, nemščini in kočevarščini Melodija in prva kitica kočevarske ljudske pesmi ''Də mêrarin'' ("ženska ob morju").Adolf Hauffen: ''Die deutsche Sprachinsel Gottschee.'' Graz 1895, str.
Poglej Slovenski kmečki upor in Kočevarščina
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Slovenski kmečki upor in Kočevje
Krištof Ravbar
Krištof pl.
Poglej Slovenski kmečki upor in Krištof Ravbar
Miren
Miren je urbanizirano naselje tik ob državni meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Slovenski kmečki upor in Miren
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Slovenski kmečki upor in Mirna
Občina Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Konjiško goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem.
Poglej Slovenski kmečki upor in Občina Slovenske Konjice
Pilštanj
Grb trga Pilštanj (Kobel in Pirchegger, 1954) Pilštanj je razloženo naselje na zahodnem obrobju Kozjanskega hribovja v Občini Kozje.
Poglej Slovenski kmečki upor in Pilštanj
Podturn pri Dolenjskih Toplicah
Podturn pri Dolenjskih Toplicah je naselje v Občini Dolenjske Toplice.
Poglej Slovenski kmečki upor in Podturn pri Dolenjskih Toplicah
Posavski muzej Brežice
Valentin Metzinger - ''Brezmadežno spočetje'' (1729, olje na platnu) Posavski muzej Brežice je nameščen v mogočnem gradu Brežice in spada v pomembno grajsko arhitekturo v Posavju.
Poglej Slovenski kmečki upor in Posavski muzej Brežice
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Slovenski kmečki upor in Slovenske Konjice
Stari Grad, Krško
Stari Grad je naselje v Občini Krško.
Poglej Slovenski kmečki upor in Stari Grad, Krško
Studenice
Studenice so kraj v občini Poljčane, v dolini reke Dravinje in ob vznožju pogorja Boča (979 mnm).
Poglej Slovenski kmečki upor in Studenice
Tolminski kmečki upor
Tolminski kmečki upor je bil zadnji v vrsti velikih kmečkih uporov na Slovenskem pred reformami Marije Terezije in Jožefa II.
Poglej Slovenski kmečki upor in Tolminski kmečki upor
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Slovenski kmečki upor in Zgodovina Slovenije
1515
1515 (MDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Slovenski kmečki upor in 1515
Prav tako znan kot Prvi slovenski kmečki punt, Vseslovenski kmečki upor.