Kazalo
34 odnosi: Črta iz življenja političnega agitatorja, Bitka pri Vittorio Venetu, Bolfgangus de...cz..., Butale, Carinska straža (Avstrija), Djekše, Elizabetina otroška bolnišnica, Francoska književnost, Grb Slovenije, Holokavst, Iblajtar, Kranjski deželni dvorec, Londonski sporazum (1915), Mavro Orbini, Millet (osmanska etnija), Nadvojvodina Avstrija, O, Vrba (film), Obči državljanski zakonik, Papež Pij VI., Potres v Beljaku (1690), Prisojni zimnik, Sejalec, Slamnikarstvo v domžalski okolici, Slovenija, Slovenske fevdne prisege, Trializem (Avstro-Ogrska), Zdravstvo v Sloveniji, Združene države Velike Avstrije, Zgodovina Slovenije, 1584, 1690, 1812, 1918, 20. marec.
Črta iz življenja političnega agitatorja
Črta iz življenja političnega agitatorja je krajše prozno delo Josipa Jurčiča.
Poglej Slovenske dežele in Črta iz življenja političnega agitatorja
Bitka pri Vittorio Venetu
Bitka pri Vittorio Veneto je bila zadnja bitka na italijanskem bojišču v prvi svetovni vojni.
Poglej Slovenske dežele in Bitka pri Vittorio Venetu
Bolfgangus de...cz...
Bolfgangus de...cz... (tudi Mojster Bolfgang), slikar freskant izpričan v tretji četrtini 15. stoletja.
Poglej Slovenske dežele in Bolfgangus de...cz...
Butale
Butale so izmišljen kraj in prizorišče humoresk o Butalcih Frana Milčinskega.
Poglej Slovenske dežele in Butale
Carinska straža (Avstrija)
Carinska straža (nemško: Zollwache) je bila avstrijska carinsko- dohodarstvena policijska služba oziroma finančna straža za pobiranje carin in dohodastvenih pristojbin in z njimi povezano odkrivanje tihotapljenja ali davčnih utaj.
Poglej Slovenske dežele in Carinska straža (Avstrija)
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Slovenske dežele in Djekše
Elizabetina otroška bolnišnica
Elizabetina otroška bolnišnica, tudi Bolnica kraljice Elizabete in Elizabetinum, je bila zasebna pediatrična bolnišnica v Ljubljani, prva tovrstna ustanova na Slovenskem.
Poglej Slovenske dežele in Elizabetina otroška bolnišnica
Francoska književnost
Francoska književnost zajame celoto književnosti avtorjev, ki pišejo v francoščini oz.
Poglej Slovenske dežele in Francoska književnost
Grb Slovenije
Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.
Poglej Slovenske dežele in Grb Slovenije
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Slovenske dežele in Holokavst
Iblajtar
Iblájtar (iz nemškega uiberreiter, Überreiter) je bil oboroženi nadzorni carinski obmejni konjenik v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Slovenske dežele in Iblajtar
Kranjski deželni dvorec
Kranjski deželni dvorec in Kongresni trg Kranjski deželni dvorec ali Deželni dvorec v Ljubljani je bil sedež nekdanjega kranjskega deželnega zbora, v katerem je le-ta zasedal in imel svoje urade.
Poglej Slovenske dežele in Kranjski deželni dvorec
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Slovenske dežele in Londonski sporazum (1915)
Mavro Orbini
Mavro Orbini je bil dubrovniški letopisec, slaven zaradi svojega dela Kraljestvo Slovenov (Il regno de gli Slavi), objavljenega leta 1601, * 1563, Dubrovniška republika, † 1614, Dubrovniška republika.
Poglej Slovenske dežele in Mavro Orbini
Millet (osmanska etnija)
V Osmanskem cesarstvu je bil Millet (narod ali etnija) religiozna skupnost katere člani so bili podvrženi zakonom svoje religije; islamskemu šeriatskemu pravu, krščanskemu kanonskemu pravu ali judovskemu pravu, odvisno kateri etniji oziroma verski skupnosti so pripadali.
Poglej Slovenske dežele in Millet (osmanska etnija)
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Slovenske dežele in Nadvojvodina Avstrija
O, Vrba (film)
O, Vrba je slovenski kratki črno-beli dokumentarni film.
Poglej Slovenske dežele in O, Vrba (film)
Obči državljanski zakonik
Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.
Poglej Slovenske dežele in Obči državljanski zakonik
Papež Pij VI.
Papež Pij VI. (Pius VI; Pio VI; rojen kot Giovanni Angelo Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799 Papež je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar Papeške države.
Poglej Slovenske dežele in Papež Pij VI.
Potres v Beljaku (1690)
Potres v Beljaku je bil močan potres z epicentrom verjetno v bližini Beljaka v današnji Avstriji, ki je 4.
Poglej Slovenske dežele in Potres v Beljaku (1690)
Prisojni zimnik
Prisojni zimnik (znanstveno ime Sympecma fusca) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po Evropi in delu Srednje Azije ter Severne Afrike.
Poglej Slovenske dežele in Prisojni zimnik
Sejalec
Sejalec je impresionistična slika, njen avtor je Ivan Grohar.
Poglej Slovenske dežele in Sejalec
Slamnikarstvo v domžalski okolici
Začetki segajo v prvo polovico 19.
Poglej Slovenske dežele in Slamnikarstvo v domžalski okolici
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Slovenske dežele in Slovenija
Slovenske fevdne prisege
Slovenske fevdne prisege (lat. Juramentum Sclauonicum) so prisežni obrazci v slovenskem jeziku, na podlagi katerih so v predjožefinski dobi prisegali slovensko govoreči plemiči in ostali prejemniki fevdov v deželah habsburške monarhije.
Poglej Slovenske dežele in Slovenske fevdne prisege
Trializem (Avstro-Ogrska)
Avstro-Ogrska okoli leta 1911 – prikaz narodnosti in notranjih političnih mej (črtkano) Trialistični predlog iz leta 1905. Henrik Hanau, Dunaj Najobči trialistični predlog, 1910, Nikola Zvonimir Bjelovučić Trialistični predlog združitve le hrvaških kronskih dežel, 1910, Ivo Pilar Trializem je bil v zgodovini Avstro-Ogrske politično gibanje, ki je poskušalo preurediti dvostranski imperij v tristranega, z ustanovitvijo hrvaške države, po statusu enake Avstriji in Madžarski, ki bi združila vse Južne Slovane, živeče v tedanji monarhiji.
Poglej Slovenske dežele in Trializem (Avstro-Ogrska)
Zdravstvo v Sloveniji
Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina Zdravstvo v Sloveniji je zasnovano po načelu univerzalnega zdravstvenega sistema in financirano po Bismarckovem modelu.
Poglej Slovenske dežele in Zdravstvo v Sloveniji
Združene države Velike Avstrije
Zemljevid, ki prikazuje Združene države Velike Avstrije s približnimi mejami med nacionalnimi državami in z vrisanimi področji, na katerih naj bi nemška manjšina uživala posebne pravice. Področje Bosne in Hercegovine je vrisano samo simbolično, saj to ozemlje ni bilo del projekta Združenih držav Velike Avstrije Združene države Velike Avstrije (Vereinigte Staaten von Groß-Österreich) je bil predlog oblikovanja federacije na tleh nekdanje Avstro-Ogrske, ki ga je podpirala skupina intelektualcev okrog nadvojvode Franca Ferdinanda.
Poglej Slovenske dežele in Združene države Velike Avstrije
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Slovenske dežele in Zgodovina Slovenije
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovenske dežele in 1584
1690
1690 (MDCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovenske dežele in 1690
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Slovenske dežele in 1812
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Slovenske dežele in 1918
20. marec
20.
Poglej Slovenske dežele in 20. marec