Kazalo
31 odnosi: Albert I. Goriški, Albreht I. Habsburški, Albreht III. Habsburški, Črnomaljski, Babenberžani, Državni simboli Slovenije, Filip Spanheimski, Friderik I. Celjski, Friderik II. Prepirljivi, Goriški grofje, Grajska kapela, Ljubljana, Grb Slovenije, Gutenwerth, Henrik II. istrski mejni grof, Herbard VIII. Turjaški, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Kraljevina Češka, Kranjska, Kranjska krajina, Ludvik Kozjaški, Majnhard IV. Goriški, Mejni grof, Ostrovrharji, Rudolf I. Habsburški, Savinjska marka, Slovenska krajina, Ulrik III. Spanheim, Viljem Savinjski, Zgodovina Slovenije, Zofija Višnjegorska, 1147.
Albert I. Goriški
Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.
Poglej Slovenska marka in Albert I. Goriški
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Slovenska marka in Albreht I. Habsburški
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Slovenska marka in Albreht III. Habsburški
Črnomaljski
Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih Rodbina Črnomaljskih (tudi Črnomeljskih, nem: Tschernembl je bila belokranjska oziroma Kranjskem, kranjska viteška in plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest prodali in se preselili v Gornjo Avstrijo, kjer so bili povzdignjeni v barone, in od koder so morali zaradi luteranske vere oditi v Švico in deželo Essen.
Poglej Slovenska marka in Črnomaljski
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Slovenska marka in Babenberžani
Državni simboli Slovenije
Zastava Slovenije Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.
Poglej Slovenska marka in Državni simboli Slovenije
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Slovenska marka in Filip Spanheimski
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Slovenska marka in Friderik I. Celjski
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Slovenska marka in Friderik II. Prepirljivi
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Slovenska marka in Goriški grofje
Grajska kapela, Ljubljana
Stolp s kapelo Notranjost kapele Strop kapele Grajska gotska kapela sv.
Poglej Slovenska marka in Grajska kapela, Ljubljana
Grb Slovenije
Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.
Poglej Slovenska marka in Grb Slovenije
Gutenwerth
Gutenwerth ali Gutenwerd, v starejši literaturi pogosto poimenovan Gotno Brdo, danes bolj znan kot Otok pri Dobravi, je bil srednjeveški trg, ki so ga leta 1473 uničili Turki.
Poglej Slovenska marka in Gutenwerth
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Slovenska marka in Henrik II. istrski mejni grof
Herbard VIII. Turjaški
Herbard VIII.
Poglej Slovenska marka in Herbard VIII. Turjaški
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Slovenska marka in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Slovenska marka in Kraljevina Češka
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Slovenska marka in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Slovenska marka in Kranjska krajina
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Slovenska marka in Ludvik Kozjaški
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Slovenska marka in Majnhard IV. Goriški
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Slovenska marka in Mejni grof
Ostrovrharji
Ostrovrharji so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu.
Poglej Slovenska marka in Ostrovrharji
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Slovenska marka in Rudolf I. Habsburški
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Slovenska marka in Savinjska marka
Slovenska krajina
Slovenska krajina je ime več zgodovinskih pokrajin.
Poglej Slovenska marka in Slovenska krajina
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Slovenska marka in Ulrik III. Spanheim
Viljem Savinjski
Viljem Savinjski (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz Brež in Trušenj na Koroškem ter Mejni grof Savinjski (Saunien, Savinjske marke, Savinjske doline).
Poglej Slovenska marka in Viljem Savinjski
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Slovenska marka in Zgodovina Slovenije
Zofija Višnjegorska
Zofija Višnjegorska (oz. von Weichselberg), plemkinja iz pomembne rodbine Višnjegorskih, *okoli 1190; † 28. februar 1256 v Admontu). Zofija je bila hči vplivnega grofa Albrehta Višnjegorskega († 1209), ki je okoli leta 1200 priključil Belo krajino h Kranjski. Kot zadnja predstavnica te rodbine je v zakon s Henrikom Andeškim, mejnim grofom Kranjske in Istre, prinesla bogato zapuščino svojih prednikov, ki je vključevala mnoge posesti takratne Slovenske marke.
Poglej Slovenska marka in Zofija Višnjegorska
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovenska marka in 1147