Kazalo
156 odnosi: ABC kni'zicza, Abeczedarium Szlowenszko, Adam Farkaš, Adam Ivanoci, Adolf Augustitš, Ameriška domovina, Amerikanszki Szlovencov glász, Anton Trstenjak (zgodovinar), Anton Vratuša, Augustič, Štefan Žemlič, Štefan Baler, Štefan Kühar (duhovnik), Štefan Kozel, Štefan Salai, Štefan Smodiš, Števan Kovatš, Župnija Sv. Jurij v Prekmurju, Belmura, Boltižar Milovec, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad, Cerkev sv. Benedikta, Kančevci, Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci, Cerkev svetega Jožefa, Cankova, D. Luther Martina máli kátekismus, David Novak, Düševni list, Dühovni Áldovi, Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze, Dobrovnik, Dolenska vprašalna pola, Dolnji Senik, Dolnji Slaveči, Dvakrat 52 Bibliszke Historie, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Ferenc Ošlaj, Floriš Kühar, Franc Šebjanič, Franc Bajlec, Franc Hül, Franc Klar, Franc Novak (etnološki zbiralec), Gomila Beli križ, Goričko, Gornji Senik, Gradiščanščina, Ivan Škafar, Ivan Baša, Ivan Kaus, Ivan Kuhar, ... Razširi indeks (106 več) »
ABC kni'zicza
Spominski stolp za ABC kni'ziczo v Ivanovcih, kjer bila nekoč stara parokija. ABC kni'zicza (Abecedna knjižica) je rimskokatoliški abecednik v prekmurščini.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in ABC kni'zicza
Abeczedarium Szlowenszko
Abeczedarium Szlowenszko (Slovenski abecednik) je druga tiskana knjiga v prekmurščini iz leta 1725.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Abeczedarium Szlowenszko
Adam Farkaš
Adam pl. Farkaš (madžarsko Farkas Ádám), rektor in pesnik, * 1730 Suhi vrh, † 12. februar 1786, Šopron.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Adam Farkaš
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Adam Ivanoci
Adolf Augustitš
Adolf Augustitš pl. Razdrtovski, slovenski katoliški duhovnik, dekan Slovenske okrogline na Ogrskem, nadzornik slovenskih (prekmurskih) šol in sodnik županijske table v Železni in Zalski županiji, * 27. februar 1786, Dobrovnik, † 4. september 1863, Markišavci.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Adolf Augustitš
Ameriška domovina
Ameriška domovina je bil časopis ameriških Slovencev iz Clevelanda.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Ameriška domovina
Amerikanszki Szlovencov glász
Amerikanszki Szlovencov glász (slovensko Glas ameriških Slovencev) je bil glasilo prekmurskih izseljencev v Pensilvaniji.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Amerikanszki Szlovencov glász
Anton Trstenjak (zgodovinar)
Anton Trstenjak, slovenski gledališki zgodovinar in organizator, etnograf, pisatelj, * 10. maj 1853, Krčevina, † 17. december 1917, Ljubljana.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Anton Trstenjak (zgodovinar)
Anton Vratuša
Anton Vratuša (rojen Vratussa Antal; ilegalno ime Vran in Urban), slovenski politik, diplomat, publicist, borec NOB in slavist, * 21. februar 1915, Dolnji Slaveči, občina Grad (tedaj Avstro-Ogrska), † 30. julij 2017, Ljubljana.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Anton Vratuša
Augustič
Augustič je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Augustič
Štefan Žemlič
Štefan (Števan) Žemlič ali Žemlitš, tudi Štefan Žemlič, (madžarsko Zsemlics ali Zsemlits István), slovenski rimskokatoliški župnik in pisatelj, * 9. julij 1840, Murska Sobota, † 10. november 1891, Gornja Lendava (Grad).
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Štefan Žemlič
Štefan Baler
Štefan (Števan) Baler (madžarsko Ballér István) slovenski evangeličanski duhovnik, pesnik, pisatelj, kantor-učitelj, nadzornik šole in dekan v Šomodski županiji na Madžarskem, * 28. avgust 1760, Lončarovci, † 2. april 1835, Porrogszentkirály.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Štefan Baler
Štefan Kühar (duhovnik)
Štefan Kühar ml.,, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Štefan Kühar (duhovnik)
Štefan Kozel
Štefan Kozel (madžarsko Kozel István), slovenski pesnik, avtor prve krašičke pesmarice.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Štefan Kozel
Štefan Salai
Štefan Salai (madžarsko Szalay István), madžarski rimskokatoliški župnik, nižji plemič in šolski nadzornik v Slovenski krajini na Ogrskem, * 17. avgust 1845, Dolnja Lendava (Lendava), † 19. januar, 1913, Turnišče.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Štefan Salai
Štefan Smodiš
Štefan (Števan) Smodiš (madžarsko Szmodis István), slovenski evangeličanski duhovnik in književnik na Ogrskem, * ok.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Štefan Smodiš
Števan Kovatš
Števan Kovatš (madžarsko Kováts István), madžarski evangeličanski duhovnik, senior, zgodovinar, pisatelj, predsednik Prekmurske banke, * 25. januar 1866, Lébény pri Gjuru, † 11. december 1945, Murska Sobota.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Števan Kovatš
Župnija Sv. Jurij v Prekmurju
Župnija Sv. Jurij v Prekmurju je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Župnija Sv. Jurij v Prekmurju
Belmura
Belmura (Notranja Murska pokrajina) zgodovinski kraj pri Muri v srednjem veku, obenem zgodovinsko ime Murske Sobote.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Belmura
Boltižar Milovec
Boltižar (Baltazar) Milovec, hrvaški (kajkavski) katoliški župnik, jezuit, pridigar, zgodovinar, verski pisatelj, * Stanetinec, 7. avgust, 1612; † Zagreb, 17. januar, 1678.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Boltižar Milovec
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev stoji v kraju Grad, v župniji Grad in istoimenski občini.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Cerkev sv.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci
Cerkev svetega Boštjana (prekmursko Sv. Sebaščana) se nahaja v kraju Pečarovci, župniji Pečarovci in v Občini Puconci.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci
Cerkev svetega Jožefa, Cankova
Župnijska cerkev sv.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Cerkev svetega Jožefa, Cankova
D. Luther Martina máli kátekismus
D.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in D. Luther Martina máli kátekismus
David Novak
David Novak (madžarsko Novák Dávid) (* ok. 1757, Šurd?), slovenski pesnik na Madžarskem v 18. stoletju.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in David Novak
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Düševni list
Dühovni Áldovi
Dühovni Áldovi, tudi Dühovni Áldov (Duševni blagoslovi), je molitvenik v prekmurščini iz 1829, ki je bil sestavljen za evangeličanske Slovence v Slovenski krajini na Ogrskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Dühovni Áldovi
Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze
Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze (Knjižica izrekov, pesmi in molitev) je knjiga v prekmurščini iz leta 1820 avtorja Mihaela Barla.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze
Dobrovnik
Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Dobrovnik
Dolenska vprašalna pola
Dolenska vprašalna pola ali Dolinska vprašalna pola je rokopis iz Dolenciev (Dolinci, Dolincz), v Slovenski okroglini (Prekmurje in Porabje) na Madžarskem, 19. decembra, 1767.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Dolenska vprašalna pola
Dolnji Senik
Dolnji Senik (madžarsko Alsószölnök, prekmursko Dolenji Senik, nemško Unterzemming, latinsko Zelnuk Inferior) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Dolnji Senik
Dolnji Slaveči
Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Dolnji Slaveči
Dvakrat 52 Bibliszke Historie
Lev pomori proroka, ki je opozarjal izraelskega kralja Jerobeáma zaradi njegovega poganstva; Elija ob potoku Kerítu (Prva knjiga kraljev). Dvakrat 52 Bibliszke Historie (Dvakrat dvainpetdeset biblijskih zgodb) je šolska veroučna knjiga, ter prevod Biblije v prekmurščini, ki jo je napisal Aleksander Terplan puconski evangeličanski dušni pastir, izdali so jo 1847 v Kisegu na Ogrskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Dvakrat 52 Bibliszke Historie
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Evangeličanska cerkev v Domanjševcih Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer. Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani Nouvi Zákon iz leta 1817. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v Sloveniji in je s približno 18.000 verniki 4.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Ferenc Ošlaj
Ferenc Ošlaj (tudi Franc Ošlay), slovenski zgodovinar, pisatelj in iredentist na Madžarskem, * Filovci, 22. september, 1883, † 22. april, 1932, Budimpešta, Madžarska.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Ferenc Ošlaj
Floriš Kühar
Floriš Ferenc Kühar (madžarsko Kühár Flóris Ferenc) slovenskega rodu, madžarski verski zgodovinar, benediktinski menih, visokošolski učitelj.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Floriš Kühar
Franc Šebjanič
Franc Šebjanič, slovenski novinar, politik, kulturni delavec, zgodovinar, * 30. november 1920, Murska Sobota, † 26. oktober 1984, Murska Sobota Njegov oče je bil krojač Franc st., mati pa Marija (roj. Čahuk).
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Franc Šebjanič
Franc Bajlec
Franc Bajlec ali Ferko Bajlec (roj. Bajlecz Ferenc) je slovenski politik, pravnik, publicist, urednik.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Franc Bajlec
Franc Hül
Franc (Ferenc) Hüll, slovenski rimskokatoliški duhovnik, dekan Slovenske okrogline (danes Prekmurje in Porabje) na Ogrskem, zgodovinopisec.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Franc Hül
Franc Klar
Franc Klar (roj. Klár Ferenc), slovenski zdravnik in politik, * 6. oktober 1896, Bogojina; † 15. julij 1967, Ljubljana.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Franc Klar
Franc Novak (etnološki zbiralec)
Franc pl. Novak (madžarsko Novák Ferenc, slovenski rimskokatoliški župnik, ljudski zbiralec in pisatelj na Ogrskem, * 7. december, 1791, Tešanovci; † 21. januar 1836, Turnišče. Rodil se je v plemiški družini, kot sin Janoša pl. Novaka in Julijana roj.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Franc Novak (etnološki zbiralec)
Gomila Beli križ
Gomila je iz neznanega časa z višino 1 m in premerom 6 m in se nahaja ob cesti Grad-Kruplivnik.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Gomila Beli križ
Goričko
Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Goričko
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Gornji Senik
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Gradiščanščina
Ivan Škafar
Ivan Škafar, slovenski katoliški duhovnik, zgodovinar, literarni zgodovinar.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Ivan Škafar
Ivan Baša
Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj, * 11. april 1875, Beltinci, † 13. februar 1931, Bogojina.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Ivan Baša
Ivan Kaus
Ivan Kaus (madžarsko Kausz Iván),slovenski rimskokatoliški duhovnik, ki je služboval v Slovenski krajini (Prekmurje, Porabje) in na Ogrskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Ivan Kaus
Ivan Kuhar
Ivan Kuhar (rojen Janoš Kühar) (Murska Sobota, 29. junij, 1880. – Prelog, 1. maj, 1941.) je hrvaški pisatelj rimskokatoliški duhovnik, slovenskega rodu iz Slovenske krajine (Prekmurje).
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Ivan Kuhar
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jakob Sabar
Janez Mandelc
Janez (Janž) Mandelc (tudi Manlius ali Mannel), slovenski tiskar, * (?), † 1605, Kerestur, Ogrska.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Janez Mandelc
Janoš Terboč
Janoš Terboč ali Ivan Terboč (madžarsko Terbócs, ali Terbocs János) slovenski evangeličanski duhovnik, dekan murskosoboške cerkvene županije.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Janoš Terboč
Jožef Čarič
Jožef Čarič ali Josip Čarič (madžarsko Csárics József) hrvaškega rodu slovenski rimskokatoliški duhovnik, ter politik, član Slovenske lüdske stranke, ob koncu prve svetovne vojne je deloval za prekmursko (Slovenska krajina) avtonomijo.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Čarič
Jožef Ficko (pisatelj)
Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Ficko (pisatelj)
Jožef Klekl (starejši)
Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl, slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Klekl (starejši)
Jožef Margitaj
Jožef Margitaj (rojen kot Jožef Majhon), hrvaško-madžarski profesor glasbe, učitelj, novinar in pisatelj, madžaronski propagandist, * 9. marec, 1854, Črenšovci 6. junij, 1934, Budimpešta Margitaj se je rodil v današnjem južnem Prekmurju očetu, medžimurskemu Hrvatu in učitelju Francu Majhnu in materi Ani Titler.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Margitaj
Jožef Pustaj
Pustajev nagrobni spomenik na beltinskem pokopališču. Jožef Pustaj (resnično ime je Jožef Pozderec, madžarsko Pusztai József), slovenski pisatelj, pesnik, novinar, učitelj in kantor na Madžarskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Pustaj
Jožef Sakovič
Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Sakovič
Jožef Smodiš
Jožef Smodiš (madžarsko Szmodis József) slovenski evangeličanski duhovnik, ki je živel na koncu 17. stoletja v Kraščih, v Slovenski okroglini.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jožef Smodiš
Johann Mickl
Johann Mickl (roj. Mickl János), nemški general slovenskega porekla, * 18. april 1893, Zenkovci v Slovenski krajini, tedaj Avstro-Ogrska, † 10. april 1945, Reka.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Johann Mickl
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Jugoslavija
Juri Küzmič
Edini stari Küzmič-zvon. Na njem ime župnika Juriva Küzmiča. Juri Küzmič (tudi ~ Küzmitš,, prekmursko Jürko Küzmič), slovenski rimskokatoliški župnik in dekan Őrséga, na Madžarskem, * Dolnji Slaveči, 14. december, 1752; † Števanovci, 27.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Juri Küzmič
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Kančevci
Kapela Svete Trojice, Skakovci
Kapela je v kraju Skakovci, spada v župnijo Cankova, ter občino Cankova.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Kapela Svete Trojice, Skakovci
Katolicsanszki katekizmus za solare
Katolicsanszki katekizmus za solare (Katoliški katekizem za šolare) je rimskokatoliški šolski katekizem, ki ga je v prekmurščini leta 1909 napisal bogojinski župnik Ivan Baša.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Katolicsanszki katekizmus za solare
Küzmič
Küzmič je priimek več znanih Slovencev, ki se pojavlja predvsem v pomurski regiji.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Küzmič
Knige 'zoltárszke
Knige 'zoltárszke (Knjiga psalmov) je prekmurski prevod knjige psalmov (žoltárov), ki jo je prevedel Aleksander Terplan evangeličanski duhovnik v Puconcih leta 1848.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Knige 'zoltárszke
Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátki návuk krsztsansztva
Krátki návuk krsztsansztva (Kratki nauk krščanstva) je veroučni učbenik v prekmurskem jeziku iz 1837.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Krátki návuk krsztsansztva
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke ali Vandalszka vüszta (Kratki nauk madžarskega jezika za začetnika, madžarsko Kis magyar nyelvtan) je madžarsko-slovenska (prekmurska) slovnica Jožefa Košiča, ki ga je napisal leta 1833.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa (Križev pot na 14 štacijonov ali postaj) je križev pot Jožefa Košiča v prekmurskem jeziku iz leta 1843.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Krscsanszke nôve peszmene knige
Krszcsanszke nôve peszmene knige (Nove krščanske pesmene knjige ali pesmarice) je evangeličanska cerkvena pesmarica Mihaela Barle, ki jo je napisal 1823, tiskala jo je Katalin Kultsár v Šopronu.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Krscsanszke nôve peszmene knige
Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi
Pustajev predgovor v pesmarici. Pesem ''Vu vrejmeni bojne'' (V času vojne). Koledar. Gornjem Seniku. Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi (Krščansko-katoliške cerkvene pesmi) je katoliška pesmarica in molitvenik iz 1893 v prekmurščini, ki jo je sestavil martjanski učitelj Jožef Pustaj s pomočjo Jožefa Borovnjaka in Jožefa Bagaryja.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi
Lojze Kozar
Lojze Kozar (roj. Kozár Alajos), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 11. november 1910, Martinje, † 29. april 1999, Odranci.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Lojze Kozar
Luther Mártona zsítek
Luther Mártona zsítek (Življenje Martina Lutra) je mala knjiga Pavla Lutra o življenju Martina Lutra v prekmurščini iz leta 1900.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Luther Mártona zsítek
Mali katechismus
Mali katechismus je prva tiskana prekmurska knjiga.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mali katechismus
Markišavci
Markišavci (madžarsko Márkusháza, prekmursko Markiševci, nekoč Markoševci, ali Markušovci) so naselje v Občini Murska Sobota.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Markišavci
Martjanska pogodba
Besedilo Martjanske pogodbe. Martjanska pogodba je najstarejše prekmursko pisno besedilo hkrati z Martjansko pesmarico.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Martjanska pogodba
Matija Cvetan
Matija Cvetan, slovenski rimskokatoliški duhovnik po rodu iz Primorske, ki je služboval v Slovenski okroglini in na Ogrskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Matija Cvetan
Matija Slavič
Matija Slavič, slovenski teolog (biblicist), duhovnik, prevajalec in pedagog, * 27. januar 1877, Bučečovci, † 25. oktober 1958, Ljubljana.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Matija Slavič
Matjaž Godina
Matjaž (Matijaš) Godina (madžarsko Godina Mátyás) * Lemerje, o. 1768; † Gornji Petrovci, 1. januar, 1835.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Matjaž Godina
Mála biblia z-kejpami
Mála biblia z-kejpami (Mala biblija s slikami) je šolska biblija vprekmurščini od Petra Kolarja turniškega kaplana.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mála biblia z-kejpami
Mála historia bibliszka
Mála historia bibliszka (Mala bibliska historija) je evangeličanski šolski veroučni učbenik in prevod Svetega pisma Janoša Kardoša, ki ga je objavil leta 1840.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mála historia bibliszka
Mála molitvena kniga
Mála molitvena kniga (Mali molitvenik) je prekmursko-madžarski dvojezični katoliški molitvenik, ki ga je napisal 1900 martjanski učitelj in kantor Jožef Pustaj.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mála molitvena kniga
Mátyás Temlin
Mátyás Temlin († Lutherstadt Wittenberg, 25. maj, 1746.) madžarski pisatelj in zdravnik, slovenskega rodu in se je rodil v Slovenski okroglini (danes je Prekmurje in Porabje), v Železni županiji.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mátyás Temlin
Mihael Županek
Mihael Županek (madžarsko Zsupánek Mihály, ali Zsupanek Mihály) je slovenski pisatelj na Ogrskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mihael Županek
Mihael Bertalanitš
Mihael Bertalanitš (madžarsko Bertalanits Mihály) slovenski kantor-učitelj in pesnik v Slovenski okroglini (Prekmurje), na Ogrskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mihael Bertalanitš
Mihael Gaber
Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mihael Gaber
Mihael Kotsmar
Mihael Kotsmar ali Kerčmar(?) (madžarsko Kotsmar Mihály) slovenski evangeličanski pastor in pisatelj na Madžarskem.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mihael Kotsmar
Mihael Lutar
Mihael Lutar (madžarsko Luttár Mihály) nižji plemič, ki je živel v Medžimurju (prekmursko Medmürje), ampak verjetno, da je izviral iz Slovenske okrogline (Prekmurje in Porabje), ker tam, predvsem v Sebeborcih zelo važnjo ime je Lutar. Pri Legradu je stanoval v eni kuriji.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mihael Lutar
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mikloš Küzmič
Mikloš Lutar
Mikloš Lutar (Luttár Miklós), slovenski učitelj, ravnatelj, prevajalec, pisatelj in madžaron na Ogrskem, * 15. junij 1851, Murska Sobota; † 8. november 1936, Budimpešta.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mikloš Lutar
Molite bratje!
Molite bratje! (1930) Molite bratje! (1936) Molite bratje! je novi prekmurski molitvenik, ki ga je najprej napisal Jožef Radoha 1929, potem ga je povečal Jožef Sakovič dolnjeseniški župnik 1930.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Molite bratje!
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Molitvena kniga
Mrtvecsne peszmi
Mrtvecsne peszmi (Mrliške pesmi) je tiskana prekmurska luteranska pesmarica za pogrebe (pokapanja) iz leta 1796.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mrtvecsne peszmi
Mrtvecsne peszmi (Janoš Županek)
Mrtvecsne peszmi (Mrliške pesmi) je katoliška pesmarica v šalovskem narečju, ki jo je leta 1910 napisal Janoša Županeka v šalovskem narečju.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Mrtvecsne peszmi (Janoš Županek)
Murska republika
Murska republika (prekmursko: Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) je naziv za zatrto republiko, ki je obstajala na ozemlju Prekmurja in je temeljila na idejah enakopravnosti, demokracije in razdelitve zemlje vaščanom po vzoru oktobrske revolucije v Rusiji.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Murska republika
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Murska Sobota
Návuk od potrdjenyá ali férme
Návuk odpotrdjenyá ali férme (Nauk o potrditvi ali birmi) je katoliška verska knjiga v prekmurščini iz 1902.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Návuk od potrdjenyá ali férme
Návuk od szvétoga potrdjenyá szvesztva
Návuk od szvétoga potrdjenyá szvesztva (Nauk o zakramentu birme) je rimokatoliška vzgojna knjiga v prekmurščini iz leta 1871.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Návuk od szvétoga potrdjenyá szvesztva
Návuk vogrszkoga jezika
Návuk vogrszkoga jezika (Nauk madžarskega jezika) je prekmursko-madžarska slovnica Imreta Augustiča iz leta 1876 in je obenem prekmursko-madžarski ter slovensko-madžarski slovar.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Návuk vogrszkoga jezika
Nóve szlovenszke szenszke knige
Nóve szlovenszke szenszke knige (Nova slovenska/prekmurska sanjska knjiga) je prva in edina prekmurska knjiga za razlaganje sanj, ki so jo leta 1909 prevedli iz nemškega jezika.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Nóve szlovenszke szenszke knige
Nôvi abeczedár
Nôvi abeczedár (Novi abecednik) je prekmurski šolski učbenik evangeličanskega učitelja Štefana Lülika iz 1820.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Nôvi abeczedár
Nikola Krajačević
Nikola Krajačević Sartorius (staro kajkavsko: Miklouš Krajačević, prekmursko Mikloš Krajačevič), kajkavsko-hrvaški pesnik, pisatelj, rimskokatoliški duhovnik, * 29. november 1581, Sisek, † 9. marec 1653, Zagreb.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Nikola Krajačević
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Nouvi Zákon
Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera
Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera (O mnogi in veliki milošči ter pomoči svetega škapulira) je prekmurski katoliški škapulir (škapulér) iz 1898, ki ga je napisal Ivan Perša.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera
Otokar Rybář
Otokar Rybář, slovenski politik in diplomat češkega rodu, * 12. september 1865, Postojna, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1927, Beograd, Kraljevina SHS.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Otokar Rybář
Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov
Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov (Sveti Anton Padovanski ter kruh siromakov) je kratek molitvenik v prekmurščini iz leta 1898.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Paduánszki szvéti Anton ino krűh sziromákov
Pečarovci
Pečarovci (madžarsko Szentsebestyén, prekmursko nekoč Püčarovci, Imre Augustič piše kot Pečörovci, nemško Sankt Sebastian) so vas v Občini Puconci na začetku Goričkega.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Pečarovci
Peszmi i réd
Peszmi i réd (Pesmi in red) je majhna pesmarica in ceremoniar v prekmurščini od Aleksandra Terplana iz leta 1856.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Peszmi i réd
Peter Berke (veleposestnik)
Peter Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Peter, nemško Peter Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski veleposestnik, uradnik, sodnik županijske table Železne županije, plemič * ok.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Peter Berke (veleposestnik)
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Porabski Slovenci
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Prekmurci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Prekmursko narečje
Prirodopis s kepami
Prirodopis s kepami (Prirodopis s slikami) je naravoslovni učbenik Imreta Augustiča v prekmurščini iz 1878, ki ga je avtor prevedel iz slovenščine (Fran Erjavec: Živalstvo).
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Prirodopis s kepami
Radovci, Grad
Radovci so naselje v Občini Grad.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Radovci, Grad
Réd zvelicsánsztva
Réd zvelicsánsztva (Razpored zveličanja) je tretja tiskana knjiga v prekmurščini.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Réd zvelicsánsztva
Rodbina Agustich
Rodbina Agustich, je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Rodbina Agustich
Sándor Mikola
Sándor Mikola (slovensko Aleksander Mikola) madžarski matematik, fizik, politik in iredentist slovenskega rodu, * 16. april 1871, Gornji Petrovci, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 1. oktober 1945, Nagykanizsa, Madžarska.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Sándor Mikola
Seznam osebnosti iz Občine Grad
Seznam osebnosti iz občine Grad vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Grad.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Seznam osebnosti iz Občine Grad
Slovenska krajina
Slovenska krajina je ime več zgodovinskih pokrajin.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Slovenska krajina
Slovenska ljudska stranka (razločitev)
Slovenska ljudska stranka je ime dveh strank.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Slovenska ljudska stranka (razločitev)
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Slovenska marka
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Slovensko Porabje
Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota
Cerkev svetega Nikolaja je stolnica rimskokatoliške Škofije Murska Sobota in obenem župnijska cerkev župnije Murska Sobota v Murski Soboti.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota
Szlovenszki abecedár
Szlovenszki abecedár (Slovenski abecednik) je evangeličanski učbenik Mihaela Bakoša v prekmurščini iz leta 1786.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Szlovenszki abecedár
Szlovenszki silabikár
Szlovenszki silabikár (Slovenski obrednik) je prekmurska tiskana knjiga, ki jo je napisal Mikloš Küzmič, kančevski župnik in dekan Slovenske okrogline.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Szlovenszki silabikár
Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo
Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo (Položaj starešine in vabljenje na svatbo) je knjiga Štefana Sijartoja z Večeslavec, ki je bil domanjševski evangeličanski šolmošter, ko so izdali knjigo.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo
Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Prva stran Krátke summe sztároga i nouvoga testamentoma. Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa (Kratki nauk svete historije Stare in Nove zaveze) je veroučni učbenik, ter prevod Svetega pisma v prekmurščini od Mikloša Küzmiča dekana Slovenske okrogline.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Szvéta krizsna pót
Szvéta krizsna Pót (Sveta križna pot) je delo Jožefa Borovnjaka cankovskega župnika.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Szvéta krizsna pót
Szvéti Angel csuvár
Druga izdaja (1890). Szvéti Angel csuvár (Sveti angel varuh) je prekmurski katoliški molitvenik in pesmarica Jožefa Borovnjaka iz 1875.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Szvéti Angel csuvár
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Szvéti evangyeliomi
Tomaž Križan
Tomaž Križan (madžarsko Krizsán Tamás) je evangeličanski dušni pastir in pisatelj v Slovenski okroglini (Prekmurje in Porabje).
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Tomaž Križan
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Trianonska mirovna pogodba
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Turnišče
Vendsko vprašanje
Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Vendsko vprašanje
Versus Vandalici
Davida Novaka. Versus Vandalici je prva posvetna pesem v prekmurščini, ki jo je David Novak napisal 16. februarja, 1774.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Versus Vandalici
Vilmoš Tkalec
Vilmoš Tkalec (madžarsko Tkálecz Vilmos, po letu 1929 Vilmos Tarcsay) slovenski šolmošter (učitelj), kantor in politik, * 8. januar 1894, Turnišče, † Budimpešta, 27. maj, 1950.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Vilmoš Tkalec
Vu iméni Ocsé, i Sziná, i Dühá, szvétoga Ámen
Vu iméni Ocsé, i Sziná, i Dühá, szvétoga Ámen (V imenu Očeta in Sina in Svetega Duga Amen) je molitveni zvezek Janoša Županeka iz leta 1908.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Vu iméni Ocsé, i Sziná, i Dühá, szvétoga Ámen
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Zedinjena Slovenija
Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona
Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona (Zgodbe Stare in Nove Zaveze) je prevod veroučne knjige Biblia történetek Alajosa Róderja v prekmurščino.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona
Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zgodbe vogerszkoga králesztva (Zgodbe ogrske kraljevine, madžarsko A Magyar Királyság története) je šesto delo Jožefa Košiča in je osnova nove knjižne prekmurščine in prva prekmurska zgodovinska knjiga.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zgodovina Prekmurja
Zgodovina Prekmurja govori o zgodovini Prekmurja Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali in bili pod močnim vplivom madžaronizacije ter delovnega izkoriščanja, ki so jima bili izpostavljeni v ogrski polovici Avstro-Ogrske.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Zgodovina Prekmurja
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 je obdobje v zgodovini, v katerem je Slovenija prvič dobila samostojno vojsko in svojo prvo Narodno vlado.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov (Izobraženi Slovenec in Slovenska med Muro in Rabo, madžarsko Művelt szlovén férfi és nő a Mura és a Rába között) je etiketa, ki jo je leta 1845 napisal Jožef Košič.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1737
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1800
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1804
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1824
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1863
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1880
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 1918
28. oktober
28.
Poglej Slovenska krajina (Ogrska) in 28. oktober
Prav tako znan kot Slovenska krajina (Madžarska), Slovenska okroglina.