Kazalo
203 odnosi: Adam Bohorič, Albanščina, Aleksander Isačenko, Aleksandra Balmazović, Alenka Šivic Dular, Andrej Žnidarčič (duhovnik), Andrej Zamejic, Anton Debeljak, Anton Sušnik (politik), Šlezijščina, Šokaščina, Štokavščina, Žlica, Čakavščina, Češčina, Črnogorščina, Balti, Baltoslovanski jeziki, Banatska bolgarščina, Bartolomeo Calvi, Bazilij I. Makedonec, Beloruščina, Berat, Božidar Flegerič, Bolgari, Bosanščina, Brižinski spomeniki, Bridž, Bunjevščina, Cerkev (zgradba), Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza, Cerkvenoslovanščina, Cetinje, Cezar (naslov), Charles Nodier, Cirilica, Domus, Dubrovniška republika, Efrem Sirski, Filozofska fakulteta v Mariboru, Flins, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Fran Wiesthaler, Fran Zakrajšek, Franc Miklošič, France Jaroslav Štrukelj, France Stele (umetnostni zgodovinar), France Tomšič (jezikoslovec), Gašper Beguš, Gallus Anonimus, ... Razširi indeks (153 več) »
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Slovanski jeziki in Adam Bohorič
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Slovanski jeziki in Albanščina
Aleksander Isačenko
Aleksander Vasiljevič Isačenko, rusko-slovensko-avstrijski jezikoslovec, literarni zgodovinar (verzolog), slavist in slovenist, * 21. december 1910, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 19. marec 1978, Celovec, Avstrija.
Poglej Slovanski jeziki in Aleksander Isačenko
Aleksandra Balmazović
Aleksandra Balmazović, slovenska gledališka in filmska igralka, * 3. junij 1976, Celje.
Poglej Slovanski jeziki in Aleksandra Balmazović
Alenka Šivic Dular
Alenka Šivic Dular, slovenska jezikoslovka in slavistka, * 20. december 1946, Ljubljana Redna profesorica dr.
Poglej Slovanski jeziki in Alenka Šivic Dular
Andrej Žnidarčič (duhovnik)
Andrej (Franc Ksaverij) Žnidarčič (tudi Jakoslav Žnidarčič), slovenski katoliški duhovnik, šolnik in narodni buditelj, * 2. december 1835, Gradišče nad Prvačino, † 30. julij 1913, Šempeter pri Gorici.
Poglej Slovanski jeziki in Andrej Žnidarčič (duhovnik)
Andrej Zamejic
Andrej Zamejic, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in prevajalec, * 20. november 1824, Vrzdenec, † 1. januar 1907, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Andrej Zamejic
Anton Debeljak
Anton Debeljak, slovenski pesnik, publicist in prevajalec, * 25. oktober 1887, Šegova vas, † 24. oktober 1952, Lovran, Hrvaška.
Poglej Slovanski jeziki in Anton Debeljak
Anton Sušnik (politik)
Anton Sušnik, slovenski politik, 16. januar 1880, Zduša, † 10. avgust 1934, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Anton Sušnik (politik)
Šlezijščina
Šlezijščina (šlezijsko: ślůnsko godka, ślůnski, včasih kar pů našymu, poljsko: język śląski) je jezik, ki se govori na Poljskem v regiji Zgornja Šlezija, pa tudi na Češkem in v Nemčiji.
Poglej Slovanski jeziki in Šlezijščina
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Slovanski jeziki in Šokaščina
Štokavščina
Štokavščina je največja narečna skupina hrvaščine, srbščine in bosanščine (oziroma srbohrvaščine) in temelji na vprašalnici, oziroma na vprašalnem zaimku što (kaj).
Poglej Slovanski jeziki in Štokavščina
Žlica
Žlíca je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedi – jedilna žlica.
Poglej Slovanski jeziki in Žlica
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Slovanski jeziki in Čakavščina
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Slovanski jeziki in Češčina
Črnogorščina
Črnogorski jezik (crnogorski jezik) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.
Poglej Slovanski jeziki in Črnogorščina
Balti
Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.
Poglej Slovanski jeziki in Balti
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Slovanski jeziki in Baltoslovanski jeziki
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej Slovanski jeziki in Banatska bolgarščina
Bartolomeo Calvi
Bartolomeo Calvi, italijanski jezikoslovec in prevajalec, * 17. junij 1886, Palestro v Paviji, † 31. oktober 1961, Torino.
Poglej Slovanski jeziki in Bartolomeo Calvi
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Slovanski jeziki in Bazilij I. Makedonec
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Slovanski jeziki in Beloruščina
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Slovanski jeziki in Berat
Božidar Flegerič
Božidar Flegerič, slovenski književnik, * 30. januar 1841, Vodranci, † 9. junij, 1907, Vodranci.
Poglej Slovanski jeziki in Božidar Flegerič
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Slovanski jeziki in Bolgari
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Slovanski jeziki in Bosanščina
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Slovanski jeziki in Brižinski spomeniki
Bridž
Igra bridža Brídž ali brídge je igra s kartami z vzetki (»štihi«).
Poglej Slovanski jeziki in Bridž
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Slovanski jeziki in Bunjevščina
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Slovanski jeziki in Cerkev (zgradba)
Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza
Cerkev sv.
Poglej Slovanski jeziki in Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Slovanski jeziki in Cerkvenoslovanščina
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Slovanski jeziki in Cetinje
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Slovanski jeziki in Cezar (naslov)
Charles Nodier
Charles Nodier, s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 29. april 1780, Besançon, † 27. januar 1844, Pariz.
Poglej Slovanski jeziki in Charles Nodier
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Slovanski jeziki in Cirilica
Domus
V antičnem Rimu je bil domus (množina domūs) vrsta hiše, ki so jo zasedali višji sloji in nekateri premožni svobodni ljudje med republikanskim in imperialnim obdobjem.
Poglej Slovanski jeziki in Domus
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Slovanski jeziki in Dubrovniška republika
Efrem Sirski
Efrem Sirski, svetnik katoliške in pravoslavne Cerkve, diakon, cerkveni učitelji, najpomembnejši sirski cerkveni oče, pesnik, ekseget, teolog; goduje 9.
Poglej Slovanski jeziki in Efrem Sirski
Filozofska fakulteta v Mariboru
Filozofska fakulteta v Mariboru (kratica FF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru.
Poglej Slovanski jeziki in Filozofska fakulteta v Mariboru
Flins
Flins ali Flyns (tudi Flinsius, Flinz, Flynz) je zahodnoslovansko božanstvo med Lužiški Srbi in Obodriti, povezano s smrtjo in regeneracijo.
Poglej Slovanski jeziki in Flins
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Slovanski jeziki in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Fran Wiesthaler
Fran Wiesthaler (vístáler), slovenski klasični filolog, literarni zgodovinar in leksikograf, * 23. november 1849, Celje, † 26. januar 1927, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Fran Wiesthaler
Fran Zakrajšek
Fran Zakrajšek, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec, * 21. junij 1835, Gorica, † 11. maj 1903, Gorica.
Poglej Slovanski jeziki in Fran Zakrajšek
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Slovanski jeziki in Franc Miklošič
France Jaroslav Štrukelj
France Jaroslav Štrukelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 29. november 1841, Šentvid pri Ljubljani, † 17. september 1895, Šmarna gora.
Poglej Slovanski jeziki in France Jaroslav Štrukelj
France Stele (umetnostni zgodovinar)
France Stelè, slovenski umetnostni zgodovinar in konservator, univerzitetni profesor, * 21. februar 1886, Tunjice, † 10. avgust 1972, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in France Stele (umetnostni zgodovinar)
France Tomšič (jezikoslovec)
France Tomšič, slovenski jezikoslovec in leksikograf, * 20. marec 1905, Trebnje, † 5. maj 1975, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in France Tomšič (jezikoslovec)
Gašper Beguš
Gašper Beguš je slovenski jezikoslovec, predavatelj jezikoslovja in računalništva, * 11. april 1988, Kranj.
Poglej Slovanski jeziki in Gašper Beguš
Gallus Anonimus
Henryk Piątkowski (1898): Gallus Anonimus Spomenik ''Gallu Anonimu'' v Vroclavu, Poljska Gallus Anonymus (polonizirano Gall Anonim) je tradicionalno ime anonimnega avtorja kronike Gesta principum Polonorum (Dejanja poljskih knezov), napisane v latinščini med letoma 1112 in 1118.
Poglej Slovanski jeziki in Gallus Anonimus
Gert Hofmann
Gert Hofmann, nemški pisatelj, * 29. januar 1931, Limbach, Saška, † 1. julij 1993, Erding, Bavarska.
Poglej Slovanski jeziki in Gert Hofmann
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Slovanski jeziki in Glagolica
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.
Poglej Slovanski jeziki in Glasovna sprememba
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Slovanski jeziki in Gradiščanščina
Henry R. Cooper
Henry R. Cooper, Jr., ameriški slavist, literarni zgodovinar, prešernoslovec in prevajalec, * 30. september 1946, Bronx, New York.
Poglej Slovanski jeziki in Henry R. Cooper
Hruševka
Hruševka je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Slovanski jeziki in Hruševka
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Slovanski jeziki in Hrvaščina
Ignacij Kralj
Ignacij Kralj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 13. september 1865, Dornberk, † 25. julij 1895, Gorica.
Poglej Slovanski jeziki in Ignacij Kralj
Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju
Inštitut za slavistiko je oddelek, ki deluje v okviru Univerze na Dunaju.
Poglej Slovanski jeziki in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju
Indoevropski etimološki slovar
Indoevropski etimološki slovar (angleško Indo-European Etymological Dictionary), znan tudi z angleško kratico IEED je raziskovalni projekt Oddelka za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na Univerzi v Leidnu, ki ga je začel Peter Schrijver z ekipo leta 1991.
Poglej Slovanski jeziki in Indoevropski etimološki slovar
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Slovanski jeziki in Indoevropski jeziki
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Indoevropski prajezik
Ivan Čebul
Ivan Čebul, tudi Janez Čebul, slovenski rimskokatoliški duhovnik in misijonar v Združenih državah Amerike, * 13. oktober 1832, Velesovo, † 3. avgust 1898, Garden Bay, ZDA.
Poglej Slovanski jeziki in Ivan Čebul
Ivan Merhar
Ivan Merhar, slovenski jezikoslovec, kritik in publicist, * 9. november 1874, Prigorica pri Ribnici, † 4. julij 1915, Martinščina, Goriška pokrajina.
Poglej Slovanski jeziki in Ivan Merhar
Ivan Rejec
Ivan Rejec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in prevajalec, * 1. september 1878, Šebrelje, † 2. avgust 1958, Zalošče.
Poglej Slovanski jeziki in Ivan Rejec
Ivan Trinko
Ivan Trinko, psevdonim Zamejski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, pisatelj, filozof, prevajalec, jezikoslovec, kritik, skladatelj, slikar in buditelj narodne zavesti, * 25. januar 1863, Tarčmun (Tercimonte), Beneška Slovenija, † 26. junij 1954, Tarčmun.
Poglej Slovanski jeziki in Ivan Trinko
Ivo
Ivo je moško osebno ime.
Poglej Slovanski jeziki in Ivo
Izposojenka
Izposójenka ali sposójenka je prevzeta občnoimenska beseda, ki je popolnoma prilagojena slovenščini v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih.
Poglej Slovanski jeziki in Izposojenka
Jakob Košar
Jakob Košar, slovenski pesnik, narodni buditelj in duhovnik, *14. julij 1814, Slaptinci, † 13. april 1846, Gradec.
Poglej Slovanski jeziki in Jakob Košar
Janez Božič (duhovnik)
Janez Božič, slovenski rimokatoliški duhovnik, filolog, pisatelj in prevajalec, * 15. oktober 1829, Nova vas pri Lescah, † 28. maj 1884, Korte, Koroška.
Poglej Slovanski jeziki in Janez Božič (duhovnik)
Janko Kotnik
Janko Kotnik, slovenski romanist in leksikograf, * 22. december 1885, Dobrije, † 19. november 1975, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Janko Kotnik
Jasna
za druge poomene glej Jasna, Kranjska Gora. Jasna je izključno žensko osebno ime.
Poglej Slovanski jeziki in Jasna
Jernej Francelj
Jernej Francelj, je slovenski srednješolski profesor ter narodni buditelj in gospodarstvenik, * 19. avgust 1821, Čadramska vas, † 16. junij 1889, Varaždin.
Poglej Slovanski jeziki in Jernej Francelj
Jeziki v Sloveniji
Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina. Slovenija je zgodovinsko stičišče slovanskih, germanskih, romanskih in uralskih jezikovnih in kulturnih regij, zaradi česar je eno najbolj zapletenih stičišč jezikov v Evropi.
Poglej Slovanski jeziki in Jeziki v Sloveniji
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Poglej Slovanski jeziki in Jidiš
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Slovanski jeziki in Jožef Stefan
Jonatan
Jonatan je moško osebno ime.
Poglej Slovanski jeziki in Jonatan
Josef Dobrovský
Josef Dobrovský, češki bogoslovec, jezikoslovec in slavist, utemeljitelj slavistike, * 17. avgust 1753, Gyarmaty, Madžarska, † 6. januar 1829, Brno, Češka.
Poglej Slovanski jeziki in Josef Dobrovský
Joseph Paternost
Joseph Paternost, slovenski jezikoslovec, * 17. marec 1931, Rašica.
Poglej Slovanski jeziki in Joseph Paternost
Josipina Turnograjska
Josipina Toman, rojena kot Josipina Urbančič, psevdonim Turnograjska, slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica, * 9. julij 1833, Preddvor, † 1. junij 1854, Gradec.
Poglej Slovanski jeziki in Josipina Turnograjska
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Južnoslovanski jeziki
Jud ali Žid
Izrazi kot Jud, judovski itd.
Poglej Slovanski jeziki in Jud ali Žid
Junaški ep
Junaški ep je osrednja zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Poglej Slovanski jeziki in Junaški ep
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Slovanski jeziki in Kašubščina
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Slovanski jeziki in Kajkavščina
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Slovanski jeziki in Karolinška minuskula
Kartlija
Kartlija (gruzinsko ქართლი, Kartli) je zgodovinska regija v osrednji Gruziji, skozi katero teče reka Mtkvari (Kura).
Poglej Slovanski jeziki in Kartlija
Kljukica
Kljúkica (ˇ, hrvaško kvačica - kljukica; srbsko kvaka - kljuka; češko háček - kljukica; slovaško mäkčeň - mehčalni znak) je grafično oziroma ločevalno znamenje (diakritično znamenje) nad nekaterimi črkami, ki označuje mehčanje (palatalizacijo) v pravopisu nekaterih slovanskih in baltskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Kljukica
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Slovanski jeziki in Knjiga
Korča
Korča (ali Korça) je mesto na jugovzhodu Albanije, blizu meje z Grčijo in s Severno Makedonijo.
Poglej Slovanski jeziki in Korča
Križ, Trst
Križ je naselje na Tržaškem, nekoč povsem slovenska, sedaj pa zamejska vas, na strmem nabrežju kraške planote nad severno obalo Tržaškega zaliva v Italiji, z nekaj sto prebivalci.
Poglej Slovanski jeziki in Križ, Trst
Laščina (slovanski jezik)
Laščina je verjetno osamosvojeno narečje češkega jezika, pravzaprav prehodni jezik med češčino in poljščino, čeprav ga veliko ljudi šteje za poseben jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Laščina (slovanski jezik)
Lažni prijatelji
Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.
Poglej Slovanski jeziki in Lažni prijatelji
Lehitski jeziki
Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadata poljščina in kašubščina.
Poglej Slovanski jeziki in Lehitski jeziki
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Slovanski jeziki in Leipzig
Lemkovščina
Lemkovščina je vzhodnoslovanski jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Lemkovščina
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Slovanski jeziki in Litovščina
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Slovanski jeziki in Lužiščina
Maček v žaklju
Slovenski frazem maček v žaklju, na primer v najbolj značilni stavčni zvezi kupiti mačka v žaklju pomeni kupiti kaj, ne da bi stvar prej videli ali poznali.
Poglej Slovanski jeziki in Maček v žaklju
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Slovanski jeziki in Makedonščina
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Slovanski jeziki in Makedonci
Marko Kranjec (bibliotekar)
Marko Kranjec, slovenski slavist, bibliotekar, bibliograf * 22. april 1930, Ljubljana, † 2021.
Poglej Slovanski jeziki in Marko Kranjec (bibliotekar)
Matej Šekli
Matej Šekli, slovenski jezikoslovec, * 20. oktober 1976, Šempeter pri Gorici, Slovenija.
Poglej Slovanski jeziki in Matej Šekli
Matej Rode
Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec, * 6. junij 1930, Meljine, Kraljevina Jugoslavija (sedaj Črna gora), † 31. julij 2012, Celje.
Poglej Slovanski jeziki in Matej Rode
Materni jezik
Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Materni jezik
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej Slovanski jeziki in Medslovanščina
Moliščina
Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.
Poglej Slovanski jeziki in Moliščina
Morana
Morana in Živa Morána je bila staroslovanska boginja smrti, zime in teme.
Poglej Slovanski jeziki in Morana
Moravščina
Moravščina (moravsko moravščina, češko moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Moravščina
Motnica, Koroška (reka)
Motnica (nemško Metnitz) je reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Slovanski jeziki in Motnica, Koroška (reka)
Nada Carevska
Nada Carevska (r. Nada Dragan), slovenska pesnica in prevajalka, * 2. marec 1922, Ljubljana, † 4. januar 2011, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Nada Carevska
Neža Maurer
Neža Maurer Škofič, slovenska slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, publicistka, urednica in pedagoginja, * 22. december 1930, Podvin pri Polzeli.
Poglej Slovanski jeziki in Neža Maurer
Nebraska
Nebraska (angleško) je zvezna država ZDA, ki leži na ameriškem srednjem zahodu in je edina zvezna država, ki jo od morja na vseh straneh ločujejo tri zvezne meje.
Poglej Slovanski jeziki in Nebraska
Nikitenko
Nikitenko je priimek več osebnosti.
Poglej Slovanski jeziki in Nikitenko
Nikitič
Nikitič je priimek več osebnosti.
Poglej Slovanski jeziki in Nikitič
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Slovanski jeziki in Noč
Norbert Wiener
Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.
Poglej Slovanski jeziki in Norbert Wiener
Ombla
Ombla je kratka reka na Hrvaškem severovzhodno od Dubrovnika.
Poglej Slovanski jeziki in Ombla
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Slovanski jeziki in Oroslav Caf
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Slovanski jeziki in Panslavizem
Pargali Ibrahim Paša
Pargali Ibrahim Paša (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi veliki vezir Osmanskega cesarstva, ki ga je imenoval sultan Sulejman Veličastni, * okoli 1495, Parga, Beneška republika (zdaj Grčija), † 15.
Poglej Slovanski jeziki in Pargali Ibrahim Paša
Pavol Jozef Šafárik
Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.
Poglej Slovanski jeziki in Pavol Jozef Šafárik
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Poglej Slovanski jeziki in Podčrtaj
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Slovanski jeziki in Polabščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Slovanski jeziki in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Slovanski jeziki in Poljska
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Slovanski jeziki in Polkovnik
Polonistika
Polonistika je veda o poljskem jeziku in književnosti.
Poglej Slovanski jeziki in Polonistika
Polvikanje
Polvikanje, polovično vikanje ali pogovorno vikanje je vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.
Poglej Slovanski jeziki in Polvikanje
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Pomorjanščina
Posteljnik
Posteljnik (romunsko postelnic, mn. postelnici, iz slovanskega postel, postelja), znan tudi kot stratonik, je bil zgodovinski dvorni položaj v knežrvinah Vlaški in Moldaviji, ki so ga tradicionalno zasedali bojarji in je približno ustrezal položaju komornika.
Poglej Slovanski jeziki in Posteljnik
Praslovanščina
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Praslovanščina
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Slovanski jeziki in Prekmurski knjižni jezik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Slovanski jeziki in Prekmursko narečje
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Prevajanje
Prevzeta beseda
Prevzéta beséda je beseda, ki je bila vnesena v jezik iz kakega drugega jezika (npr. knez, križ, avto, ford, Petrarca) ali iz kakega narečja istega jezika (npr. gostüvanje).
Poglej Slovanski jeziki in Prevzeta beseda
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Slovanski jeziki in Priština
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Poglej Slovanski jeziki in Radaniti
Rado L. Lenček
Rado Ludovik Lenček (tudi Lencek), slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog, kulturni zgodovinar, predavatelj in akademik, * 3. oktober 1921, Mirna na Dolenjskem, † 27. januar 2005, New York.
Poglej Slovanski jeziki in Rado L. Lenček
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Rajko Nahtigal
Róža Domašcyna
Róža Domašcyna, lužiška pesnica, esejistka, dramatik, urednica in prevajalka, * 11. avgust 1951, Zerna, okrožje Kamency.
Poglej Slovanski jeziki in Róža Domašcyna
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Poglej Slovanski jeziki in Rž
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Slovanski jeziki in Rezijansko narečje
Roman Jakobson
Roman Osipovič Jakobson, ruski jezikoslovec, literarni teoretik, profesor, strukturalist, * 11. oktober 1896, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. julij 1982, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Slovanski jeziki in Roman Jakobson
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Ruščina
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Slovanski jeziki in Rusinščina
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Slovanski jeziki in Samova plemenska zveza
Sandomierz
Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).
Poglej Slovanski jeziki in Sandomierz
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Slovanski jeziki in Sarajevo
Sebastijan Žepič
Sebastijan Žepič, slovenski gimnazijski profesor, slavist in klasični filolog, * 18. januar 1829, Gozd, Tržič, † 9. januar 1883, Zagreb.
Poglej Slovanski jeziki in Sebastijan Žepič
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Slovanski jeziki in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Slovanski jeziki in Seznam jezikov
Seznam jezikovnih družin in jezikov
Ta članek je seznam vseh jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Seznam jezikovnih družin in jezikov
Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.
Poglej Slovanski jeziki in Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Sildavija
Sildavija (sildavsko: Zyldavja) je izmišljena država v Tintin in njegove pustolovščine, zbirki stripov belgijskega risarja Hergéja.
Poglej Slovanski jeziki in Sildavija
Silvija Borovnik
Silvija Borovnik, pisateljica, prevajalka, literarna zgodovinarka in publicistka, * 6. marec 1960, Slovenj Gradec.
Poglej Slovanski jeziki in Silvija Borovnik
Simon Gregorčič (mlajši)
Simon Gregorčič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in prevajalec, * 10. september 1856, Libušnje, † 2. oktober 1917, Ljubljana.
Poglej Slovanski jeziki in Simon Gregorčič (mlajši)
Sin
Sin je neposredni moški potomec.
Poglej Slovanski jeziki in Sin
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Slovanski jeziki in Sklon
Slavistična revija
Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede/Journal for Linguistics and Literary Studies, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede.
Poglej Slovanski jeziki in Slavistična revija
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Slovanski jeziki in Slavistično društvo Slovenije
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Slovanski jeziki in Slavistika
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Slovaščina
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Slovanski jeziki in Slovani
Slovanski lingvistični atlas
Slovanski lingvistični slovar (rusko Общеславя́нский лингвисти́ческий а́тлас), poznan s kratico ОЛА, je mednarodni znanstveni projekt raziskovanja in jezikoslovnega kartografiranja fonetike, leksike in gramatike vseh slovanskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Slovanski lingvistični atlas
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Slovanski jeziki in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Slovanski jeziki in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Slovanski jeziki in Slovenija
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Slovanski jeziki in Slovenska narečja
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Slovanski jeziki in Slovenski literarni muzeji
Slovinščina
states |region.
Poglej Slovanski jeziki in Slovinščina
Slovio
Slovio je umetni sporazumevalni jezik, ki ga je ustvaril slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko.
Poglej Slovanski jeziki in Slovio
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Slovanski jeziki in Slovnični spol
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Slovanski jeziki in Spodnja Panonija (država)
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Slovanski jeziki in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Slovanski jeziki in Srbohrvaščina
Stanislav Škrabec
Stanislav Škrabec (pravo ime Anton Škrabec), slovenski frančiškanski pater, jezikoslovec, urednik verskega lista Cvetje z vertov sv.
Poglej Slovanski jeziki in Stanislav Škrabec
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Slovanski jeziki in Stara cerkvena slovanščina
Stara novgorodščina
Stara novgorodščina je izumrlo narečje stare vzhodne slovanščine.
Poglej Slovanski jeziki in Stara novgorodščina
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Slovanski jeziki in Starovzhodnoslovanščina
Stol (pohištvo)
Lesen stol z oblazinjenim sedalom Stol je tip sedeža, navadno z naslonjalom, namenjenega za sedenje ene osebe.
Poglej Slovanski jeziki in Stol (pohištvo)
Stolnic
Stolnic (iz slovanskega stol – miza) je bil plemiški (bojarski) dvorni položaj v donavskih kneževinah Vlaški in Moldaviji, ki približno ustreza položaju senešala.
Poglej Slovanski jeziki in Stolnic
Swadeshev seznam
Swadeshev seznam je predpisan seznam osnovnega besedišča, ki ga je razvil ameriški jezikoslovec Morris Swadesh v 40. in 50. letih 20. stoletja.
Poglej Slovanski jeziki in Swadeshev seznam
Tadeusz Wolanski
Tadeusz Wolański, poljski arheolog, * 17. oktober 1785, Szawlach, Litva, † 16. februar 1865, Ryńsk, Poljska.
Poglej Slovanski jeziki in Tadeusz Wolanski
Târgoviște
Târgoviște je mesto v Romuniji in središče okraja Dâmbovița.
Poglej Slovanski jeziki in Târgoviște
Teorija paleolitske kontinuitete
Teorija paleolitske kontinuitete (TPC ali PCT) je novejša avtohtonistična teorija izvora evropskih narodov in jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Teorija paleolitske kontinuitete
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej Slovanski jeziki in Torek
Torlaščina
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.
Poglej Slovanski jeziki in Torlaščina
Tračanščina
Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.
Poglej Slovanski jeziki in Tračanščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Slovanski jeziki in Ukrajinščina
Umetni jezik
Umétni jêzik je načrtovan izdelek posameznika ali skupine ljudi, za razliko od naravnih jezikov, ki nastajajo s postopnim razvojem kot del kulture naroda ali etnične skupnosti.
Poglej Slovanski jeziki in Umetni jezik
Ustanova patra Stanislava Škrabca
frameless Ustanova patra Stanislava Škrabca (krajše Škrabčeva ustanova) je zasebna neprofitna organizacija, ki spodbuja študij in raziskovanje slovenščine ter drugih slovanskih jezikov, klasične filologije in splošnega in primerjalnega jezikoslovja.
Poglej Slovanski jeziki in Ustanova patra Stanislava Škrabca
Vanda Babič
Vanda Babič, slovenska jezikoslovka, slavistka in profesorica * 4. avgust 1963, Postojna.
Poglej Slovanski jeziki in Vanda Babič
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Poglej Slovanski jeziki in Veliko Trnovo
Viktor Kranjc (general)
Viktor Kranjc (tudi Viktor Krainz), slovenski častnik, generalmajor avstroogrske vojske, * 12. februar 1847, Gradec,Enciklopedija Slovenije.
Poglej Slovanski jeziki in Viktor Kranjc (general)
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Slovanski jeziki in Vlaška
Vladimir Ivanovič Dalj
Vladimir Ivanovič Dalj (tudi Dahl), rusko Влади́мир Ива́нович Даль), ruski leksikograf, narodopisec in jezikoslovec, * 10. november 1801, Lugansk, Jekaterinoslavska gubernija, danes Ukrajina, † 22. september 1872.
Poglej Slovanski jeziki in Vladimir Ivanovič Dalj
Vzhodna slovaščina
Vzhodna slovaščina je narečna skupina slovaščine, ki jo govorijo na vzhodnem delu Slovaške.
Poglej Slovanski jeziki in Vzhodna slovaščina
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Slovanski jeziki in Vzhodnoslovanski jeziki
Wayne Gretzky
Wayne Douglas Gretzky, kanadski hokejist in hokejski trener, * 26. januar 1961, Brantford, Ontario, Kanada.
Poglej Slovanski jeziki in Wayne Gretzky
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Slovanski jeziki in Zahodnoslovanski jeziki
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Slovanski jeziki in Zapornik
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Slovanski jeziki in Zvalnik
Prav tako znan kot Slovanska jezikovna skupina, Slovanski jezik.
, Gert Hofmann, Glagolica, Glasovna sprememba, Gradiščanščina, Henry R. Cooper, Hruševka, Hrvaščina, Ignacij Kralj, Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju, Indoevropski etimološki slovar, Indoevropski jeziki, Indoevropski prajezik, Ivan Čebul, Ivan Merhar, Ivan Rejec, Ivan Trinko, Ivo, Izposojenka, Jakob Košar, Janez Božič (duhovnik), Janko Kotnik, Jasna, Jernej Francelj, Jeziki v Sloveniji, Jidiš, Jožef Stefan, Jonatan, Josef Dobrovský, Joseph Paternost, Josipina Turnograjska, Južnoslovanski jeziki, Jud ali Žid, Junaški ep, Kašubščina, Kajkavščina, Karolinška minuskula, Kartlija, Kljukica, Knjiga, Korča, Križ, Trst, Laščina (slovanski jezik), Lažni prijatelji, Lehitski jeziki, Leipzig, Lemkovščina, Litovščina, Lužiščina, Maček v žaklju, Makedonščina, Makedonci, Marko Kranjec (bibliotekar), Matej Šekli, Matej Rode, Materni jezik, Medslovanščina, Moliščina, Morana, Moravščina, Motnica, Koroška (reka), Nada Carevska, Neža Maurer, Nebraska, Nikitenko, Nikitič, Noč, Norbert Wiener, Ombla, Oroslav Caf, Panslavizem, Pargali Ibrahim Paša, Pavol Jozef Šafárik, Podčrtaj, Polabščina, Poljščina, Poljska, Polkovnik, Polonistika, Polvikanje, Pomorjanščina, Posteljnik, Praslovanščina, Prekmurski knjižni jezik, Prekmursko narečje, Prevajanje, Prevzeta beseda, Priština, Radaniti, Rado L. Lenček, Rajko Nahtigal, Róža Domašcyna, Rž, Rezijansko narečje, Roman Jakobson, Ruščina, Rusinščina, Samova plemenska zveza, Sandomierz, Sarajevo, Sebastijan Žepič, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam jezikovnih družin in jezikov, Seznam slovenskih besed ruskega izvora, Sildavija, Silvija Borovnik, Simon Gregorčič (mlajši), Sin, Sklon, Slavistična revija, Slavistično društvo Slovenije, Slavistika, Slovaščina, Slovani, Slovanski lingvistični atlas, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska narečja, Slovenski literarni muzeji, Slovinščina, Slovio, Slovnični spol, Spodnja Panonija (država), Srbščina, Srbohrvaščina, Stanislav Škrabec, Stara cerkvena slovanščina, Stara novgorodščina, Starovzhodnoslovanščina, Stol (pohištvo), Stolnic, Swadeshev seznam, Tadeusz Wolanski, Târgoviște, Teorija paleolitske kontinuitete, Torek, Torlaščina, Tračanščina, Ukrajinščina, Umetni jezik, Ustanova patra Stanislava Škrabca, Vanda Babič, Veliko Trnovo, Viktor Kranjc (general), Vlaška, Vladimir Ivanovič Dalj, Vzhodna slovaščina, Vzhodnoslovanski jeziki, Wayne Gretzky, Zahodnoslovanski jeziki, Zapornik, Zvalnik.