Kazalo
811 odnosi: Aachenski mir (812), Abd al-Malik ibn Marvan, Adolf Hitler, Agilulf, Ahaja, Ahaja (rimska provinca), Ahmed ibn Rustah, Ajdna, Ajdovščina, Alba Iulia, Albanija, Albin (ime), Aleksa Šantić, Aleksandar Flaker, Aleksander Dugin, Aleksander II. Ruski, Aleksander Lukašenko, Alfred Rosenberg, Amandus Ivančič, Ana Kansky, Anastazij I. Dikor, Anti, Antislavizem, Anton Korošec, Anton Tomaž Linhart, Antonín Leopold Dvořák, Antonio Madonizza, Aripert II., Art nouveau, Avgust Sfiligoj, Avgust Zichy, Avstrija, Avstroslavizem, Árpád Madžarski, Árpádovci, Šar planina, Šentjakob v Rožu, Šokaščina, Šolta, Štefan Dušan, Štefan Modrinjak, Žarko, Živa (osebno ime), Živadin, Živan, Živana, Živije, Živka, Živko, Žminj, ... Razširi indeks (761 več) »
Aachenski mir (812)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab.
Poglej Slovani in Aachenski mir (812)
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Slovani in Abd al-Malik ibn Marvan
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Slovani in Adolf Hitler
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Slovani in Agilulf
Ahaja
Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.
Poglej Slovani in Ahaja
Ahaja (rimska provinca)
Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.
Poglej Slovani in Ahaja (rimska provinca)
Ahmed ibn Rustah
Ahmed ibn Rustah, perzijsko: احمد ابن رسته اصفهانی - Aḥmad ebn Roste Eṣfahānī, perzijski raziskovalec in geograf iz 10.
Poglej Slovani in Ahmed ibn Rustah
Ajdna
Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.
Poglej Slovani in Ajdna
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Slovani in Ajdovščina
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Slovani in Alba Iulia
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Slovani in Albanija
Albin (ime)
Albin je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Albin (ime)
Aleksa Šantić
Aleksa Šantić (srbska cirilica: Алекса Шантић; 27. maj 1868 – 2. februar 1924), pesnik.
Poglej Slovani in Aleksa Šantić
Aleksandar Flaker
Aleksandar Flaker, poljsko-hrvaški literarni zgodovinar, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, * 24. julija 1924 Białystok, Poljska, † 25. oktober 2010, Zagreb.
Poglej Slovani in Aleksandar Flaker
Aleksander Dugin
Aleksander Gelijevič Dugin (Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин), ruski filozof, politični analitik in strateg, * 7. januar 1962, Moskva.
Poglej Slovani in Aleksander Dugin
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Slovani in Aleksander II. Ruski
Aleksander Lukašenko
Aleksánder Grigórjevič Lukašénko (belorusko Алякса́ндр Рыго́равіч Лукашэ́нка, Aljaksandr Ryhoravič Łukašenka, rusko Алекса́ндр Григо́рьевич Лукаше́нко), beloruski politik, prvi predsednik Belorusije, * 30.
Poglej Slovani in Aleksander Lukašenko
Alfred Rosenberg
Alfred Ernst Rosenberg, baltsko-nemški teoretik in nacistični ideolog, * 12. januar 1893, Talin, Ruski imperij (zdaj Estonija), † 16. oktober 1946.
Poglej Slovani in Alfred Rosenberg
Amandus Ivančič
Amandus Ivančič (tudi Ivanschiz ali Ivanschitz), verjetno slovenski skladatelj rojen v 18. stoletju.
Poglej Slovani in Amandus Ivančič
Ana Kansky
Ana Mayer-Kansky, slovenska kemičarka, * 20. junij 1895, Lože, Vipava, † 3. november 1962, Podgrad, Ljubljana.
Poglej Slovani in Ana Kansky
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Slovani in Anastazij I. Dikor
Anti
Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.
Poglej Slovani in Anti
Antislavizem
Antislavizem je oblika diskriminacije, ki vključuje negativne predstave o Slovanih, npr.
Poglej Slovani in Antislavizem
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Slovani in Anton Korošec
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Poglej Slovani in Anton Tomaž Linhart
Antonín Leopold Dvořák
Antonín Leopold Dvořák, češki skladatelj, * 8. september 1841, Nelahozeves pri Pragi, Češka, † 1. maj 1904, Praga, Češka.
Poglej Slovani in Antonín Leopold Dvořák
Antonio Madonizza
Antonio Madonizza, italijanski pravnik in politik, * 8. februar 1806, Koper, † 24. avgust 1870, Poreč.
Poglej Slovani in Antonio Madonizza
Aripert II.
Aripert ali Aribert je bil vojvoda Torina in od leta 701 do 712 kralj Langobardov, * ni znano, † 712.
Poglej Slovani in Aripert II.
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Slovani in Art nouveau
Avgust Sfiligoj
Avgust Sfiligoj, slovenski rodoljub, tigrovec, odvetnik in politik, * 21. oktober 1902, Dobrovo, † 28. maj 1985, Gorica.
Poglej Slovani in Avgust Sfiligoj
Avgust Zichy
Avgust pl. Ziči (madžarsko: Ágost zichy és vázsonykői gróf, Ágoston Zichy; nemško: August Zichy von Zich und Vásonkeö; latinsko: August Zichy de Zich et Vásonykeő), avstroogrski pisatelj, pesnik, pravnik, potopisec, raziskovalec, zaupni dvorni notranji svetnik, glavni dvorni uradnik, upravnik Reke, mistik in dopisni član Madžarske akademije znanosti (valóságos belső titkos tanácsos, főudvarmester, főrend, fiumei kormányzó, a Magyar Tudományos Akadémia levelező tagja), * 14.
Poglej Slovani in Avgust Zichy
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Slovani in Avstrija
Avstroslavizem
"Porazdelitev ras v Avstro-Ogrski" prikazuje območja, ki so jih poselili slovanski narodi (v ''Historical Atlas'' Williama R. Shepherda, 1911) Avstroslavizem je bil politični nazor, ki mu je bil ideal Avstrijsko cesarstvo, v katerem bi bili Slovani enakopravni.
Poglej Slovani in Avstroslavizem
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Slovani in Árpád Madžarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Slovani in Árpádovci
Šar planina
Šar planina (makedonsko in srbsko Шар Планина, albansko Malet e Sharrit) tvori gorsko verigo na Balkanu, ki se razteza od Kosova in severozahoda Severne Makedonije do severovzhodne Albanije.
Poglej Slovani in Šar planina
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Slovani in Šentjakob v Rožu
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Slovani in Šokaščina
Šolta
Šolta (italijansko: Solta, latinsko: Olynta) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Slovani in Šolta
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Slovani in Štefan Dušan
Štefan Modrinjak
Štefan Modrinjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 23. december 1774, Središče ob Dravi, † 8. oktober 1827, Sv. Miklavž.
Poglej Slovani in Štefan Modrinjak
Žarko
Žarko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Žarko
Živa (osebno ime)
Živa je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Živa (osebno ime)
Živadin
Živadin je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Živadin
Živan
Živan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Živan
Živana
Živana je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Živana
Živije
Živije, Zywie ali Żywie je bil po Janu Długoszu poganski bog poljskih Slovanov, ki ga je Długosz označil za »boga življenja« (deus vitae).
Poglej Slovani in Živije
Živka
Živka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Živka
Živko
Živko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Živko
Žminj
Žminj (italijansko Gimino) je naselje v Istri na Hrvaškem, središče občine Žminj, ki spada v Istrsko županijo.
Poglej Slovani in Žminj
Župnija Zreče
Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Slovani in Župnija Zreče
Čadrg
Čadrg je naselje v Občini Tolmin, v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Slovani in Čadrg
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Slovani in Čedad
Čedo
Čedo je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Čedo
Čedomila
Čedomila je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Čedomila
Čedomir
Čedomir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Čedomir
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Slovani in Čehi
Český Krumlov
Češki Krumlov (ali Böhmisch Krummau; slov. Češki Krumlov) je mestece v Južnočeškem okraju v Republiki Češki.
Poglej Slovani in Český Krumlov
Čikaška izjava
Čikaška izjava je politično stališče ameriških Slovencev o združitvi južnih Slovanov v novo državo po prvi svetovni vojni.
Poglej Slovani in Čikaška izjava
Človek v visokem dvorcu
Človek v visokem dvorcu (v izvirniku) je alternativnozgodovinski roman ameriškega pisatelja Philipa Kindreda Dicka iz leta 1962.
Poglej Slovani in Človek v visokem dvorcu
Čop (rodbina)
Čop je priimek pomembne kranjske kmečke rodbine, iz katere je izšlo več znamenitih mož.
Poglej Slovani in Čop (rodbina)
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Slovani in Črna gora
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Poglej Slovani in Črnogorci
Črnogorski perun
Perun je bil nesojeni denar Črne gore, katerega izdajo je leta 1851 načrtoval vladika Petar II. Petrović Njegoš.
Poglej Slovani in Črnogorski perun
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Slovani in Črnomelj
Čupa
Slovenskem etnografskem muzeju, Ljubljana Čupa (tudi čopa) (Zopolo, Ladva), je bil ozek in dolg preprost lesen čoln, iztesan iz debla, ki so ga slovenski ribiči uporabljali v Tržaškem zalivu in se je ohranil do srede 20.
Poglej Slovani in Čupa
Bašelj
Bašelj je vas v Občini Preddvor.
Poglej Slovani in Bašelj
Bajan I.
Bajan I. je bil od leta 562 do 602 kagan Avarskega kaganata, * ni znano, † 602.
Poglej Slovani in Bajan I.
Bajeslovna bitja v slovenski ljudski pripovedi
V slovenski ljudski pripovedi so pogosto prisotna bajeslovna bitja, vsako izmed njih pa ima tudi svoj pomen.
Poglej Slovani in Bajeslovna bitja v slovenski ljudski pripovedi
Balkan (časopis)
Balkan je bivši politični dnevnik, ki je izhajal v Trstu.
Poglej Slovani in Balkan (časopis)
Balti
Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.
Poglej Slovani in Balti
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Poglej Slovani in Baltski Veneti
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Slovani in Bamberg
Banatski Bolgari
Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.
Poglej Slovani in Banatski Bolgari
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Slovani in Bazilij I. Makedonec
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Slovani in Bazilij II.
Beatriče Žbona Trkman
Beatriče Žbona Trkman, slovenska arheologinja, * 18. oktober 1949, Miren, 1. april 2015.
Poglej Slovani in Beatriče Žbona Trkman
Belibog
Belibog in Črnibog sta slovanski božanstvi.
Poglej Slovani in Belibog
Belmura
Belmura (Notranja Murska pokrajina) zgodovinski kraj pri Muri v srednjem veku, obenem zgodovinsko ime Murske Sobote.
Poglej Slovani in Belmura
Belogradčik
Belogradčik (bolgarsko Белоградчѝк, Belogradčík) je majhno mesto v Vidinskem okraju v severozahodni Bolgariji.
Poglej Slovani in Belogradčik
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Slovani in Beloruščina
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Poglej Slovani in Belorusi
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Slovani in Belorusija
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Poglej Slovani in Bender
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Slovani in Beneška Slovenija
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Slovani in Beograd
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Slovani in Berat
Biljana (ime)
Biljana je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Biljana (ime)
Biserka
Biserka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Biserka
Bistrica pri Pliberku
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.
Poglej Slovani in Bistrica pri Pliberku
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Slovani in Bistrica v Rožu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Slovani in Bizantinsko cesarstvo
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Slovani in Bizeljsko
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Slovani in Blaž Kumerdej
Blagovestnika Slovanov
Blagovestnika Slovanov je zgodovinski roman, delo Zore Piščanc, ki je izšel leta 1984.
Poglej Slovani in Blagovestnika Slovanov
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Slovani in Blatno jezero
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Slovani in Bošnjaki
Boštjan Glavinić de Glamoč
Boštjan Glavinić de Glamoč (tudi Sebastian Glavinić ali Sebastiano Glaunich), rimskokatoliški duhovnik, senjsko-modruški škof, dvorni kaplan ter tolmač * 1630 Potpićan, † 5. maj 1697 Slovenske Konjice.
Poglej Slovani in Boštjan Glavinić de Glamoč
Boža
Boža je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Boža
Božava
Božava je naselje in manjše pristanišče na severnozahodnem delu Dugega otoka (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.
Poglej Slovani in Božava
Božena
Božena je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Božena
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Slovani in Božič
Božidar
Božidar je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Božidar
Bogdan
Bogdan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Bogdan
Bogdan Binter
Bogdan (Bogo) Binter, slovenski zgodovinar in pisec učbenikov, * 28. december 1906, Kamnik, † 20. december 1967, Ljubljana.
Poglej Slovani in Bogdan Binter
Bogoljub
Za cerkveni časopis glej Bogoljub (časnik).
Poglej Slovani in Bogoljub
Bogomil
Bogomil je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Bogomil
Bogomir
Bogomir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Bogomir
Bohova
Bohova je naselje v Občini Hoče - Slivnica.
Poglej Slovani in Bohova
Bohumil Trnka
Bohumil Trnka, češki filolog in jezikoslovec, * 3. junij 1895, Kletečná, Češka, † 14. februar 1984, Praga.
Poglej Slovani in Bohumil Trnka
Bojan
Bojan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Bojan
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Slovani in Bolgari
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Slovani in Bolgarija
Boljunec
Boljunec, po domače B'lunc, (tržaškobeneško Bolúnz) je vas na skrajnem severnem robu Istre v Italiji, nahaja se v Bregu, v občini Dolina, v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Slovani in Boljunec
Boris
Boris je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Boris
Borislav
Borislav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Borislav
Borut
Borut je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Borut
Bosanska Krupa
Bosanska Krupa je mesto in središče istoimenske občine v severozahodnem delu Bosne in Hercegovine.
Poglej Slovani in Bosanska Krupa
Bosansko Grahovo
Bosansko Grahovo je mesto in središče istoimenske občine v jugozahodnem delu Bosne in Hercegovine.
Poglej Slovani in Bosansko Grahovo
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Slovani in Bosna in Hercegovina
Brač
Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Slovani in Brač
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Slovani in Brașov
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Slovani in Brandenburg (volilna kneževina)
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Slovani in Braničevo
Branimir
Branimir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Branimir
Branislav
Branislav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Branislav
Branka
Branka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Branka
Branko
Branko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Branko
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Slovani in Bratislava
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Slovani in Bratislavski grad
Bratko
Bratko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Bratko
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Slovani in Breže (občina)
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Slovani in Brežice
Breda (ime)
Breda je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Breda (ime)
Brest, Belorusija
Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.
Poglej Slovani in Brest, Belorusija
Brinjeva gora nad Zrečami
Brinjeva gora nad Zrečami je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela Dravinjskih goric, pa tudi arheološko najdišče in romarska pot pri Zrečah.
Poglej Slovani in Brinjeva gora nad Zrečami
Brje, Ajdovščina
Brje so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Slovani in Brje, Ajdovščina
Brod (prehod)
Umetni brod čez potok za vozila in most za pešce Brod nadomešča most čez potok Prečenje reke na Islandiji Bród je kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti.
Poglej Slovani in Brod (prehod)
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Slovani in Budžak
Budišin
Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.
Poglej Slovani in Budišin
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Slovani in Budim
Budimir
Budimir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Budimir
Bunjevščina
Bunjevščina (bunjevački jezik, ali bunjevački govor) je južnoslovanski jezik sporne narave.
Poglej Slovani in Bunjevščina
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Poglej Slovani in Butrint
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Slovani in Car
Carniola
Carniola je lahko.
Poglej Slovani in Carniola
Cavtat
Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem.
Poglej Slovani in Cavtat
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Slovani in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetega demetrija, ali Hagios Demetrios (Grško: Άγιος Δημήτριος), je glavno solunsko svetišče posvečeno svetemu Demetriju, svetniku pokrovitelju mesta.
Poglej Slovani in Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Slovani in Cerknica
Ciril
Ciril je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Ciril
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Slovani in Cirilica
Dažbog
Dažbog (tudi Daždbog, Dabog, Dašuba, Dašb) je slovansko sončno božanstvo, ki v ruski tradiciji nastopa kot prednik Rusov.
Poglej Slovani in Dažbog
Dagmar
Dagmar je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Dagmar
Dagmar (moško ime)
Dagmar je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Dagmar (moško ime)
Damir
Damir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Damir
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Slovani in Dardanija
Darinka
Darinka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Darinka
Davorin
Davorin je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Davorin
Davorin Žunkovič
Davorin Žunkovič (tudi Schunkovitsch, Šunković, Žunković /Davorin, Martin/), slovenski častnik, pisatelj,publicist in ljubiteljski jezikoslovec, * 1. november 1858, Podlože pri Ptujski gori, † 18. september 1940, Ptuj.
Poglej Slovani in Davorin Žunkovič
Dejan
Dejan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Dejan
Demokratična zveza južnih Slovanov
Demokratična zveza južnih Slovanov je družbena organizacija južnih Slovanov na Madžarskem.
Poglej Slovani in Demokratična zveza južnih Slovanov
Desetnica (pravljica)
Desetnica Desetnica je naslov ljudske pravljice in hkrati ime literarnega lika.
Poglej Slovani in Desetnica (pravljica)
Devín
Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.
Poglej Slovani in Devín
Dioceza Trakija
Dioceza Trakija (latinsko: Dioecesis Thraciae, grško: Διοίκησις Θράκης), dioceza poznega Rimskega cesarstva na vzhodnem Balkanskem polotoku, ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne Romunije, osrednje in vzhodne Bolgarije ter grško in turško Trakijo.
Poglej Slovani in Dioceza Trakija
Dob, Domžale
Dob je suburbano naselje z okoli 1.600 prebivalci in krajevna skupnost v Občini Domžale.
Poglej Slovani in Dob, Domžale
Dobeno, Mengeš
Dobeno je naselje v Občini Mengeš.
Poglej Slovani in Dobeno, Mengeš
Dobindol
Dobindol je naselje v Občini Dolenjske Toplice.
Poglej Slovani in Dobindol
Dobrovoljci
Prekmurja leta 1918 Dobrovoljci je naziv za vojake, ki so se kot prostovoljci bojevali v balkanskih vojnah na strani Srbije.
Poglej Slovani in Dobrovoljci
Doclea
Lega mesta Doclea Doclea (latinsko Dioclea, tudi Diocleia, grško Διοκλεις, črnogorsko Дукља), zgodovinsko naselje ilirskega plemena Dokleatov, ki je ležalo na izlivu reke Zete v Moračo, približno tri kilometre severno od sedanjega črnogorskega glavnega mesta Podgorice.
Poglej Slovani in Doclea
Dolina, Trst
Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.
Poglej Slovani in Dolina, Trst
Domača obrt
Kranjskem'' (1891) Domača obrt je pojem, ki se je izoblikoval proti koncu 19.
Poglej Slovani in Domača obrt
Domagoj (hrvaški knez)
Domagoj, knez med Slovani v notranji Dalmaciji (kasnejši Hrvaški) in obenem frankovski vazal, * ?, † 876.
Poglej Slovani in Domagoj (hrvaški knez)
Dražgoše
Dražgoše so naselje v Občini Železniki.
Poglej Slovani in Dražgoše
Drago
Drago je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Drago
Dragomelj
Dragomelj je naselje z nekaj manj kot 1000 prebivalci v Občini Domžale, ki leži na obrobju Ljubljanske kotline na meji z gorenjsko regijo.
Poglej Slovani in Dragomelj
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Poglej Slovani in Dravska dolina
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Slovani in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Slovani in Družina
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Slovani in Druga križarska vojna
Drulovka
Cerkev sv. Mihaela na Drulovki Drulovka je južni del mesta Kranj, leži ob cesti Ljubljana - Kranj na desnem bregu reke Save.
Poglej Slovani in Drulovka
Duša (ime)
Duša je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Duša (ime)
Dušan
Dušan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Dušan
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Slovani in Dubrovniška republika
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Slovani in Dvigrad
Dvorovoj
Dvorovoj je bil pri vzhodnih Slovanih duh dvorišča.
Poglej Slovani in Dvorovoj
Dzydzilelya
Dzydzilelya, Dzidzilelja ali Dzidzileyla je bila po Janu Długoszu poganska boginja poljskih Slovanov, ki jo je Długosz poistovetil z rimsko Venero.
Poglej Slovani in Dzydzilelya
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Poglej Slovani in Eger
Elija
Elija je moško osebno ime in ime velikega preroka iz Stare zaveze.
Poglej Slovani in Elija
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Slovani in Emona
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Slovani in Esztergom
Etnolingvistika
Etnolingvistika (včasih imenovana tudi kulturna lingvistika) je področje lingvistike, ki proučuje odnos med jezikom in kulturo ter načine, kako različne etnične skupine dojemajo svet.
Poglej Slovani in Etnolingvistika
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Slovani in Evropa
Evropa (rimska provinca)
Evropa je bila rimska provinca v diocezi Trakiji, ki jo je leta 314 ustanovil cesar Dioklecijan.
Poglej Slovani in Evropa (rimska provinca)
Fibula
Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.
Poglej Slovani in Fibula
Filipi, Grčija
Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.
Poglej Slovani in Filipi, Grčija
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Slovani in Finski zaliv
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Slovani in Fjodor Dostojevski
Flins
Flins ali Flyns (tudi Flinsius, Flinz, Flynz) je zahodnoslovansko božanstvo med Lužiški Srbi in Obodriti, povezano s smrtjo in regeneracijo.
Poglej Slovani in Flins
Fran Žgur
Fran Žgur, slovenski pesnik, * 21. november 1866, Podraga, † 11. februar 1939, Podraga.
Poglej Slovani in Fran Žgur
Fran Jaklič
Fran Jaklič, slovenski pisatelj, učitelj, ljudski prosvetitelj in gospodarski organizator, * 6. december 1868, Podgorica (Dobrepolje), † 31. december 1937, Ljubljana.
Poglej Slovani in Fran Jaklič
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Poglej Slovani in Fran Saleški Finžgar
Franc Batagelj (častnik)
Franc Batagelj, slovenski častnik, * 12. januar 1893, Ajdovščina, † 30. november 1942, pri vasi Kapustino, Sovjetska zveza.
Poglej Slovani in Franc Batagelj (častnik)
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Slovani in Franc Ferdinand
Franc Rozman (zgodovinar)
Franc Rozman, slovenski zgodovinar, * 30. maj 1941, Bled.
Poglej Slovani in Franc Rozman (zgodovinar)
Francija v srednjem veku
Francija v srednjem veku je čas v srednjega veka na področju Francije.
Poglej Slovani in Francija v srednjem veku
Franjo Bradaška
Franjo Bradaška, slovenski gimnazijski profesor in zgodovinar, * 3. december 1829, Kranj, † 1. februar 1904, Zagreb.
Poglej Slovani in Franjo Bradaška
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Slovani in Frankovska
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Slovani in Frankovsko cesarstvo
Frano Supilo
Frano Supilo, hrvaški novinar, časnikar in politik, * 30. november 1870, Cavtat, † 23. september 1917, London.
Poglej Slovani in Frano Supilo
František Ladislav Čelakovský
František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, jezikoslovec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni (pre)buditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.
Poglej Slovani in František Ladislav Čelakovský
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Slovani in Fruška gora
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Slovani in Furlanija
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Slovani in Galicija
Germania Slavica
Germania Slavica je zgodovinski pojem, ki je v uporabi od 1950 dalje in označuje srednjeveško ozemlje, kjer so bili v kontaktu Germani in Slovani v centralni in vzhodni Evropi.
Poglej Slovani in Germania Slavica
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Poglej Slovani in Geti
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Slovani in Glagolica
Glina (reka)
Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Slovani in Glina (reka)
Glodnica
Farovž v Glodnici Župnijska cerkev Sv. Marjete v Glodnici Glodniška dolina Srednjeveška cerkev na ''Blatniškem prelazu'' Glodnica (nemško Glödnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovanov v 6.-8.
Poglej Slovani in Glodnica
Godič
Godič je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Slovani in Godič
Gojače
Gojače so vas v Vipavski dolini.
Poglej Slovani in Gojače
Gojko
Gojko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Gojko
Gorazd (ime)
Gorazd je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Gorazd (ime)
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Slovani in Goriška (grofija)
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Slovani in Goti
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Slovani in Gračišće
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Slovani in Grad Ostrovica
Grad Petrapilosa
Grad Petrapilosa (Petrapilosa, Pietrapelosa, Rauenstein, Wollenstein), tudi poznan kot Kostel, Kosmati grad, Petrapilosa, Kaštel, Kosmati Kaštel, Kosmati Koštel, Pietra Pelosa, Petrepiloza, Ruvin, Petra Pilosa, Kostel Petrapilosa, je bila trdnjava (oziroma sedaj ruševine) v Istri blizu Buzeta, stoječa na visokem skalnem grebenu nad potokom Bračana, 1,5 km severneje od njegovega izliva v Mirno.
Poglej Slovani in Grad Petrapilosa
Grad zatočišče
Rekonstruiran slovanski grad zatočišče Raduš (Dolne Lužice) Grad zatočišče (tudi pribežališče, ljudski grad, kmečki grad) se imenuje gradu podobna utrdba, običajno obdana z obzidjem obrambnega sistema, ki ni bila stalno naseljena ampak je lokalnemu prebivalstvu služila kot začasni umik pred vojno nevarnostjo.
Poglej Slovani in Grad zatočišče
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Slovani in Gradec
Gradišče
Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.
Poglej Slovani in Gradišče
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Slovani in Grčija
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Slovani in Grebinj
Gregor Čremošnik
Gregor Čremošnik, slovenski zgodovinar, * 24. februar 1890, Ločica ob Savinji, † 12. november 1958, Ljubljana.
Poglej Slovani in Gregor Čremošnik
Griže, Žalec
Griže so naselje v Občini Žalec.
Poglej Slovani in Griže, Žalec
Grimoald I. Beneventski
Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.
Poglej Slovani in Grimoald I. Beneventski
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Slovani in Grki
Gruda (revija)
Revija Gruda (1924) Revija Gruda s podnaslovom Mesečnik za ljudsko (kmetsko) prosveto je bila glasilo Zveze (društev) kmetskih fantov in deklet (ZKFiD).
Poglej Slovani in Gruda (revija)
Guduščani
Ozemlje Guduščanov na začetku 9. stoletja (Lika) Guduščani, Guduskani, Gačani ali Kučani (latinsko Guduscani) so bili južnoslovansko pleme, ki se skupaj z Obodriti (latinsko Predenecenti) in Timočani (latinsko Timociani) prvič omenja leta 818 na ozemlju sedanje vzhodne Srbije.
Poglej Slovani in Guduščani
Gusle
Srbske gusle Dalmatinske gusle, Muzej mesta Šibenika Gúsle so ljudsko glasbilo, vrsta enostrunskih godal.
Poglej Slovani in Gusle
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Slovani in Hanija
Hans Steinacher
Hans Steinacher (* 22. maj 1892 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem; † 10. januar 1971 v Žitari vasi) je bil nemškonacionalni, nacistični in populistični koroški politik ter eden od voditeljev nemško-nacionalne strani v bojih za Koroško po 1. svetovni vojni.
Poglej Slovani in Hans Steinacher
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Slovani in Hazari
Hči mestnega sodnika (film)
Hči mestnega sodnika je slovenska zgodovinska dramska TV igra iz leta 1994, posneta po istoimenski povesti Josipa Jurčiča.
Poglej Slovani in Hči mestnega sodnika (film)
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Slovani in Henrik I. Nemški
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Slovani in Henrik II. Sveti
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Poglej Slovani in Heraclea Lyncestis
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Slovani in Heraklij
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Slovani in Herman Koroški
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Slovani in Herson (kolonija)
Hiddensee
Grb občine ''Otok Hiddensee'' Hiddensee je otok v nemškem Baltskem morju ob zahodni obali Rügna.
Poglej Slovani in Hiddensee
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Slovani in Himna
Historia Langobardorum
Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.
Poglej Slovani in Historia Langobardorum
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Slovani in Holokavst
Hruševka
Hruševka je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Slovani in Hruševka
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Slovani in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Slovani in Hrvati
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Slovani in Hunyadi
Hvar
Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Slovani in Hvar
Ignacij Žitnik
Ignacij Žitnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, časnikar in politik, * 24. november, 1857, Fužina pri Zagradcu, † 28. december 1913, Ljubljana.
Poglej Slovani in Ignacij Žitnik
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Slovani in Iliri
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Poglej Slovani in Ilirija (država)
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Slovani in Ilirizem
Ilmenski Sloveni
Slowensk in poznejši Veliki Novogrod z jezerom Ilmen (izrez iz Carte des Pays SLAVO-POLONAIS). Poudarki z rdečo, temno zeleno in modro barvo ter napis Jezero so dodani naknadno za boljšo razločitev. Ilmenski Sloveni (rusko: и́льменские словене) so bili vzhodnoslovansko pleme, ki je v drugi polovici prvega tisočletja naseljevalo obale jezera Mojsko (danes Ilmensko jezero v Novgorodski oblasti, Rusija) ter porečje rek Volhov, Lovat, Msta z zgornjim tokom reke Mologa.
Poglej Slovani in Ilmenski Sloveni
Ingo (karantanski)
Ingo, karantanski misijonar in po nekaterih tudi knez.
Poglej Slovani in Ingo (karantanski)
Ipatska kronika
Ipatska kronika ali Ipatijevski rokopis (tudi) je zbirka treh letopisov: Primarne kronike, Kijevske kronike in Galicijsko-volinjske kronike.
Poglej Slovani in Ipatska kronika
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Slovani in Istra
Istrska županija
Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km²) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).
Poglej Slovani in Istrska županija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Slovani in Italija
Ivan Belec
Ivan Belec, slovenski rimokatoliški duhovnik, sociolog in socialni publicist, * 3. april 1856, Radomlje, † 9. junij 1889, Radomlje.
Poglej Slovani in Ivan Belec
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Slovani in Ivan Cankar
Ivan Sergejevič Aksakov
Ivan Sergejevič Aksakov, ruski publicist in pesnik, * 8. oktober (29. september, ruski koledar) 1823, Ufimska gubernija, Ruski imperij (sedaj Baškortostan, Rusija), † 8. februar (27. januar) 1886, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Slovani in Ivan Sergejevič Aksakov
Ivan Trinko
Ivan Trinko, psevdonim Zamejski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, pisatelj, filozof, prevajalec, jezikoslovec, kritik, skladatelj, slikar in buditelj narodne zavesti, * 25. januar 1863, Tarčmun (Tercimonte), Beneška Slovenija, † 26. junij 1954, Tarčmun.
Poglej Slovani in Ivan Trinko
Ivo Andrić
Ivo Andrić (srbsko Иво Андрић), bosansko-srbski književnik in diplomat, * 9. oktober 1892, Dolac pored Travnika, Avstro-Ogrska (današnja BiH), † 13. marec 1975, Beograd.
Poglej Slovani in Ivo Andrić
Iztok
Iztok je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Iztok
Jafet
Jafet (Yép̄eṯ, v pavzi יָפֶת Yā́p̄eṯ) je eden od treh Noetovih sinov v Genezi, kjer je igral vlogo v zgodbi o Noetovi pijanosti in Hamovem prekletstvu, in kasneje v Tabeli narodov kot predhodnik ljudstev Egejskega morja, Anatolije in drugod.
Poglej Slovani in Jafet
Jagoda (ime)
Jagoda je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Jagoda (ime)
Jakob
Jakob je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Jakob
Janez Čop (literat)
Janez Čop, slovenski literat, *1810 ali 28. junij 1813, Žirovnica, † 25. junij 1845 ali 1846, Dunaj.
Poglej Slovani in Janez Čop (literat)
Janez Dolenc
Janez Dolenc, slovenski literarni zgodovinar, učitelj slovenščine in planinec, * 5. september 1926, Četena Ravan v Poljanski dolini, † 4. april 2012, Tolmin.
Poglej Slovani in Janez Dolenc
Janez Meterc
Janez Meterc, slovenski arheolog, zgodovinar in publicist, * 12. junij 1951, Žirovnica, † 3. december 2000, Žirovnica.
Poglej Slovani in Janez Meterc
Janez Rotar
Janez Rotar, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni profesor,* 4. maj 1931, Brezovica pri Ljubljani, Slovenija, † 16. oktober 2013, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Slovani in Janez Rotar
Jarilo
Jarilo je v slovanski mitologiji božanstvo pomladi, Velesov volčji pastir, med zahodnimi Slovani pod imenom Jarovit tudi božanstvo vojne.
Poglej Slovani in Jarilo
Jaroslav
Jaroslav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Jaroslav
Jasna
za druge poomene glej Jasna, Kranjska Gora. Jasna je izključno žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Jasna
Jessa
Jessa, Jessis ali Jesza naj bi bilo po Janu Długoszu pogansko božanstvo poljskih Slovanov, ki ga je Długosz poistovetil z rimskim Jupitrom.
Poglej Slovani in Jessa
Jezikoslovni zapiski
''Jezikoslovni zapiski'' 14 (2008), št. 2 Jezikoslovni zapiski (JZ) so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija.
Poglej Slovani in Jezikoslovni zapiski
Jože Karlovšek
Šmarjeti na Dolenjskem Jože Karlovšek, slovenski gradbinec, etnograf in slikar, * 12. februar 1900, Šmarjeta, † 22. oktober 1963, Domžale.
Poglej Slovani in Jože Karlovšek
Jože Pirjevec
Jože Pirjevec (nekaj časa Giuseppe Pierazzi), slovenski zgodovinar, * 1. junij 1940, Trst.
Poglej Slovani in Jože Pirjevec
Jožef Žemlja
Jožef Žemlja, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar 1805, Selo pri Žirovnici, † 15. september 1843, Ovsiše.
Poglej Slovani in Jožef Žemlja
Jožef Genezij
Jožef Genezij (grško, Genesios) je bil bizantinski zgodovinar armenskega porekla, avtor kronike Zgodovina cesarjev.
Poglej Slovani in Jožef Genezij
Jožef Meglič
Jožef Meglič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 6. marec 1855, Šmihel, Novo mesto, † 5. februar 1898, Budan v Istri, Hrvaška.
Poglej Slovani in Jožef Meglič
Jožef Mihalovič
Jožef Mihalovič, József Mihalovics (tudi Mihalovits ali Mihalovich), Josip Mihalović, madžarski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 16. januar 1814, Torda, Avstrijsko cesarstvo; † 19. februar 1891, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška).
Poglej Slovani in Jožef Mihalovič
Jožko Šavli
Jožko Šavli, slovenski publicist in samodeklarirani zgodovinar, * 22. marec 1943, Zatolmin, † 11. marec 2011, Gorica.
Poglej Slovani in Jožko Šavli
Josip Žitek
Josip Žitek, slovenski gimnazijski profesor in publicist, * 19. marec 1832, Hrastje-Mota, † 30. december 1899, Novo mesto.
Poglej Slovani in Josip Žitek
Josipina Turnograjska
Josipina Toman, rojena kot Josipina Urbančič, psevdonim Turnograjska, slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica, * 9. julij 1833, Preddvor, † 1. junij 1854, Gradec.
Poglej Slovani in Josipina Turnograjska
Jud ali Žid
Izrazi kot Jud, judovski itd.
Poglej Slovani in Jud ali Žid
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Slovani in Jugoslavija
Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.
Poglej Slovani in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Slovani in Justinijan I.
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.
Poglej Slovani in Justinijan II.
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Slovani in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Slovani in Karel Veliki
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Slovani in Karnijske Alpe
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Slovani in Karniola
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Poglej Slovani in Karpi
Katarina Izmajlova
Katarina Izmajlova (rus. Катерина Измайлова) (tudi Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja) je opera v štirih dejanjih (devetih slikah) Dmitrija Šostakoviča.
Poglej Slovani in Katarina Izmajlova
Katoliška dežela Triveneto
Katoliška dežela Triveneto je skupno ime za škofije in nadškofije v italijanskih deželah Benečija (Regione Veneto), Furlanija - Julijska krajina (Regione Friuli-Venezia Giulia) in Trentinsko - Južna Tirolska (Regione Trentino-Alto Adige/Südtirol).
Poglej Slovani in Katoliška dežela Triveneto
Katoliški obzornik
Katoliški obzornik je bila katoliška revija za veraska, filozofska, kulturna in sociološka vprašanja.
Poglej Slovani in Katoliški obzornik
Kazimir
Kazimir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Kazimir
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Slovani in Kijevska Rusija
Kitab-Verlag
Kitab-Verlag Klagenfurt-Wien je knjižna založba s sedežem v Celovcu.
Poglej Slovani in Kitab-Verlag
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Slovani in Kliment Ohridski
Kneževina Teodoro
Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.
Poglej Slovani in Kneževina Teodoro
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Slovani in Kneževina Transilvanija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Slovani in Knez
Kукла
Katarina Rešek, bolje znana po umetniškem imenu КУКЛА (običajno pisano v cirilici z velikimi tiskanimi črkami) oziroma v latinici Kukla, včasih tudi s priimkom Kesherović, slovenska glasbena producentka in režiserka slovenskega in makedonskega rodu, * 1991 Živi in deluje v Ljubljani.
Poglej Slovani in Kукла
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Slovani in Košice
Kobilje
Kobilje (madžarsko Kebeleszentmárton) je naselje v Občini Kobilje, ki leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega.
Poglej Slovani in Kobilje
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Slovani in Kocelj
Kolonizacija na Slovenskem
Kolonizacijo na slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka.
Poglej Slovani in Kolonizacija na Slovenskem
Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne
Prva koncentracijska taborišča so nastala takoj po nacističnem prevzemu oblasti januarja 1933.
Poglej Slovani in Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.
Poglej Slovani in Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Slovani in Konrad III. Nemški
Konstanca, Romunija
Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.
Poglej Slovani in Konstanca, Romunija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Slovani in Konstantinopel
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Slovani in Koper
Koprski glavar Slovanov
Koprski glavar Slovanov je bil v zgodovini naziv za koprskega plemiča, ki je bil v času Beneške republike nadrejen Slovanom v tej državi.
Poglej Slovani in Koprski glavar Slovanov
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Slovani in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Slovani in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Slovani in Koroški Slovenci
Korotan
Kórotan je lahko.
Poglej Slovani in Korotan
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Slovani in Kosovo
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Slovani in Kostoboki
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Slovani in Kozaki
Kraški ovčar
Kraški ovčar ali kraševec je edina slovenska avtohtona pasma psa.
Poglej Slovani in Kraški ovčar
Kraljeve grobnice Selca e Poshtme
Ilirske grobnice v Selca e Poshtme (albansko Varret e Selcës së Poshtme) so v bližini mesta Pogradec v Albaniji v bližini vasi Selcë e Poshtme.
Poglej Slovani in Kraljeve grobnice Selca e Poshtme
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Slovani in Kraljevič Marko
Kremelj
19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.
Poglej Slovani in Kremelj
Kresnik
Krésnik je lahko.
Poglej Slovani in Kresnik
Kresnik (bog)
Kresnik (v izgovarjavi lahko uporabljamo tako krésnik kot kresník) je bil eno od najpomembnejših karantansko-karniolskih slovanskih božanstev.
Poglej Slovani in Kresnik (bog)
Krfska deklaracija
Prva stran Krfske deklaracije Krfska deklaracija je politična deklaracija, ki je bila pomemben del pri ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Slovani in Krfska deklaracija
Kriva Vrba
Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.
Poglej Slovani in Kriva Vrba
Kurent (mitologija)
Kurent, tudi Korant, znano slovansko bajeslovno bitje, čudežni goslač v slovanski mitologiji.
Poglej Slovani in Kurent (mitologija)
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Slovani in Kvadi
Lada (razločitev)
Lada je lahko.
Poglej Slovani in Lada (razločitev)
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Slovani in Langobardi
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Slovani in Langobardski limes
Laniše, Kamnik
Laniše je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Slovani in Laniše, Kamnik
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Slovani in Lübeck
Legen
Legen je naselje v Občini Slovenj Gradec.
Poglej Slovani in Legen
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Slovani in Leon III. Izavrijec
Letopis popa Dukljana
Letopis popa Dukljana, Gesta Regnum Sclavorum (slovensko Dejanja Slovanskega kraljestva) ali Barski rodovnik je srednjeveški rokopis, napisan najverjetneje v drugi polovici 12.
Poglej Slovani in Letopis popa Dukljana
Levobrežna Ukrajina
Levobrežna Ukrajina Levobrežna Ukrajina (ukrajinsko Лівобережна Україна, Livoberežna Ukrajina; rusko Левобережная Украина, Levoberežnaja Ukraina; poljsko Lewobrzeżna Ukraina) je zgodovinsko ime dela Ukrajine na levem (vzhodnem) bregu reke Dneper, ki je obsegal sodobno Černigovsko in Poltavsko regijo in vzhodne dele Kijevske in Čerkaške oblasti.
Poglej Slovani in Levobrežna Ukrajina
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Poglej Slovani in Lipa
Lipnica, Avstrija
Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.
Poglej Slovani in Lipnica, Avstrija
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Slovani in Litovci
Ljuba (ime)
Ljuba je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Ljuba (ime)
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Slovani in Ljubljana
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Slovani in Ljubljanica
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Slovani in Ljubljansko barje
Ljubo
Ljubo je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Ljubo
Ljubomir
Ljubomir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Ljubomir
Ljudmila
Ljudmila je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Ljudmila
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Slovani in Ljudsko pesništvo
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Slovani in Ljutomer
Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu je naselje v Občini Šentjur.
Poglej Slovani in Loka pri Žusmu
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Slovani in Londonski sporazum (1915)
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Slovani in Lotar Supplinburški
Lovrenc na Dravskem polju
Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče.
Poglej Slovani in Lovrenc na Dravskem polju
Lučka Kralj Jerman
Lučka Kralj Jerman, slovenska dirigentka (zborovodkinja) in glasbena pedagoginja, * 4. junij 1934, Gorica, Italija.
Poglej Slovani in Lučka Kralj Jerman
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Slovani in Ludvik Nemški
Ludvik Vrtačič
Ludvik Vrtačič, slovenski filozof, ekonomist, publicist in politolog, * 6. junij 1933, Pristavica, † 27. december 2019, Fribourg, Švica.
Poglej Slovani in Ludvik Vrtačič
Luigi Salvini
Luigi Salvini, italijanski diplomat, slavist, prevajalec in pesnik, * 11. februar 1911, Milano, † 5. junij 1957, Rim.
Poglej Slovani in Luigi Salvini
Lukovica pri Brezovici
Lukovica pri Brezovici je naselje v Občini Log - Dragomer.
Poglej Slovani in Lukovica pri Brezovici
Lukovica pri Domžalah
Lukovica pri Domžalah je naselje in središče Občine Lukovica.
Poglej Slovani in Lukovica pri Domžalah
Lyada
Lyada, Liada, tudi Ladon ali Lada naj bi bil po Janu Długoszu poganski bog poljskih Slovanov, ki ga je Długosz poistovetil z rimskim Marsom.
Poglej Slovani in Lyada
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Slovani in Mačva
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Slovani in Magister militum
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Slovani in Mainz
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Poglej Slovani in Majniška deklaracija (1917)
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Slovani in Makedonci
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Poglej Slovani in Makedonija (rimska provinca)
Makedonska arhitektura
Skupine ljudi, ki so se naselile ali nadzorovale ozemlje današnje Severne Makedonije, so na državo vplivale na številne načine, eden najvidnejših je arhitektura.
Poglej Slovani in Makedonska arhitektura
Makedonska renesansa
Makedonska renesansa je bilo obdobje v vzhodnorimskem razvoju umetnosti.
Poglej Slovani in Makedonska renesansa
Mala Skitija
Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.
Poglej Slovani in Mala Skitija
Malamir
Malamir (bolgarsko Маламир, Malamir) je bil bolgarski kan, ke je vladal od leta 831 do 836, * ni znano, † 836.
Poglej Slovani in Malamir
Marjeta
Marjeta je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Marjeta
Martin Perović
Martin Perović (srbsko Мартин Перовић) južnoslovanski pevec zabavne glasbe, * 24. avgust 1988, Leskovac, SR Srbija, Jugoslavija (danes Republika Srbija).
Poglej Slovani in Martin Perović
Mavro Orbini
Mavro Orbini je bil dubrovniški letopisec, slaven zaradi svojega dela Kraljestvo Slovenov (Il regno de gli Slavi), objavljenega leta 1601, * 1563, Dubrovniška republika, † 1614, Dubrovniška republika.
Poglej Slovani in Mavro Orbini
Mátyás Rát
Mátyás Rát ali Ráth, madžarski evangeličanski duhovnik, jezikoslovni pisatelj.
Poglej Slovani in Mátyás Rát
Mednarodni komite slavistov
Mednarodni komitet slavistov (Международный комитет славистов, International Committee of Slavists) je mednarodna znanstvena organizacija, ki od 2008 povezuje nacionalne komitete slavistov iz slovanskih držav in ostalih držav po svetu.
Poglej Slovani in Mednarodni komite slavistov
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej Slovani in Medslovanščina
Mehtilda Urleb
Mehtilda Urleb, slovenska arheologinja, * 27. marec 1931, Maribor.
Poglej Slovani in Mehtilda Urleb
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Slovani in Mejna grofija Istra
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Slovani in Mejni grof
Mestno obzidje Soluna
Mestno obzidje Soluna je obsežen večplastni obrambni sistem postavljen okoli grško-rimskega mesta Solun v 4.
Poglej Slovani in Mestno obzidje Soluna
Miha Knific
Miha Knific, slovenski akademski kipar, scenograf, režiser, producent, scenarist, animator, montažer, oblikovalec, fotograf in konceptualni umetnik * 1976, Kranj Filmsko znanje si je pridobil v tujini.
Poglej Slovani in Miha Knific
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Slovani in Mihael III. Pijanec
Milan (ime)
Milan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Milan (ime)
Milena
Milena je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Milena
Milica (ime)
Milica je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Milica (ime)
Miliduh
Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Poglej Slovani in Miliduh
Milka
Milka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Milka
Milko Brezigar
Milko Brezigar, slovenski pravnik, gospodarski teoretik in politik, * 6. oktober 1886, Doberdob, Avstro-Ogrska, † 22. april 1958, Salzburg, Avstrija.
Poglej Slovani in Milko Brezigar
Miloš
Miloš je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Miloš
Mimi Malenšek
Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.
Poglej Slovani in Mimi Malenšek
Mira (ime)
Mira je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Mira (ime)
Miran
Miran je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Miran
Mirjana
Mirjana je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Mirjana
Mirko
Mirko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Mirko
Miro
Mirko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Miro
Miroslav
Miroslav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Miroslav
Misijon
Misijon je organizacijska enota verske skupnosti za širjenje religije v deželah, ki te religije še ne poznajo.
Poglej Slovani in Misijon
Mislav (hrvaški knez)
Mislav ali Mojslav (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Mislavo ali kot Muisclavo), * ?, † 845, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.
Poglej Slovani in Mislav (hrvaški knez)
Mlada Bosna
Člani Mlade Bosne leta 1911 Mlada Bosna je bilo revolucionarno gibanje na področju Bosne in Hercegovine v zgodnjem 20. stoletju.
Poglej Slovani in Mlada Bosna
Mladen
Mladen je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Mladen
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Slovani in Močvirje
Močvirski grad
Močvirski grad je nižinski grad, ki leži v mokrišču ali močvirju.
Poglej Slovani in Močvirski grad
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Slovani in Možberk
Mokoš
Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.
Poglej Slovani in Mokoš
Mokošica
Mokošica je dubrovniška mestna četrt nad zalivom Rijeka Dubrovačka v kateri živi skupno 7.528 prebivalcev (popis 2001), sestavljena iz starega naselja (Mokošica) in novejšega naselja Nova Mokošica.
Poglej Slovani in Mokošica
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Slovani in Molize
Monemvazija
Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.
Poglej Slovani in Monemvazija
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Slovani in Moravska
Moskovski zapiski
Moskovski zapiski so knjiga barona Žige Herbersteina iz leta 1549, ki obravnava moskovsko državo 16. stoletja z geografskega, zgodovinskega in etnološkega vidika.
Poglej Slovani in Moskovski zapiski
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Slovani in Mostič
Motnica, Avstrija (kraj)
Župnijska cerkev v Motnici Motnica (nemško Metnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovencev v 6.-8.
Poglej Slovani in Motnica, Avstrija (kraj)
Motnik
Motnik je vas v Občini Kamnik.
Poglej Slovani in Motnik
Muladi
Rokopis ''Yuçufove pesnitve'' neznanega avtorja v aragonskem jeziku, pisan z arabsko abecedo (''alhamiado'') Muladi (špansko: muladí, mn. muladíes, portugalsko muladi, mn. muladis, katalonsko muladita ali muladí, mn. muladites ali muladís, arabsko مولدون DIN muwallad, mn.
Poglej Slovani in Muladi
Murom
Murom (rusko Му́ром, Múrom) je mesto v Rusiji, upravno središče okraja Murom, osrednje mesto Muromskega rajona v Vladimirski oblasti, v katerega sam ne spade.
Poglej Slovani in Murom
Mutimir Vlastimirović
Mutimir Vlastimirović (srbsko Мутимир, Mutimir, grško, Muntimiros) je bil srbski knez, ki je vladal približno od leta 850 do 891, * ni znano, † 891.
Poglej Slovani in Mutimir Vlastimirović
Nada
Nada je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Nada
Nadia
Nadia je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Nadia
Naprej (časopis)
Naprej je časopis, ki ga je od 2.
Poglej Slovani in Naprej (časopis)
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Slovani in Naravni park Strandža
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Slovani in Narod
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Poglej Slovani in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Nasovče
Nasovče je naselje v Občini Komenda.
Poglej Slovani in Nasovče
Nebojša
Nebojša je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Nebojša
Nedeljka
Nedeljka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Nedeljka
Nedeljko
Nedeljko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Nedeljko
Nevlje
Nevlje je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Slovani in Nevlje
Nicopolis ad Istrum
Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.
Poglej Slovani in Nicopolis ad Istrum
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Slovani in Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Mozetič
Nikolaj Mozetič, slovenski arheolog, * 25. november 1930, Ljubljana.
Poglej Slovani in Nikolaj Mozetič
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Slovani in Nin
Njiva (klub)
Njiva je bil akademski študentski klub ljubljanske univerze.
Poglej Slovani in Njiva (klub)
Njiva (mesečnik)
Njiva je bila slovenska kulturna mesečna revija v Argentini.
Poglej Slovani in Njiva (mesečnik)
Noč dolgih nožev
Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.
Poglej Slovani in Noč dolgih nožev
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Slovani in Nogajci
Nomokanon Svetega Save
Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.
Poglej Slovani in Nomokanon Svetega Save
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Slovani in Normani
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Slovani in Nouvi Zákon
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Slovani in Novi Sad
Nya
Nya ali Nia je bil po Janu Długoszu poganski bog poljskih Slovanov, ki ga je Długosz poistovetil z rimskim Plutonom.
Poglej Slovani in Nya
Občina Kostel
Občina Kostel je občina v južni Sloveniji, tik ob hrvaški meji.
Poglej Slovani in Občina Kostel
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Slovani in Občina Radovljica
Občina Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Konjiško goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem.
Poglej Slovani in Občina Slovenske Konjice
Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.
Poglej Slovani in Obleganje Konstantinopla (626)
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Slovani in Oglejski patriarhat
Ognjeno pleme
Ognjeno pleme slovenskega pisatelja in odvetnika Igorja Karlovška je zbirka zgodovinsko-pustolovskih romanov Pobeg (2019), V ujetništvu (2019), Zmage in porazi (2020), ki so izšli pri založbi MiŠ.
Poglej Slovani in Ognjeno pleme
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Slovani in Ohrid
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Slovani in Olomuc
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Slovani in Omurtag
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Slovani in Opečna gotika
Oplotnica
Oplotnica, nemško nekdaj Oplotnitz, je naselje s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice–Lukanja–Lovrenc na Pohorju in središče istoimenske občine Oplotnica.
Poglej Slovani in Oplotnica
Opus Dei
Osebna prelatura svetega Križa in Opus Dei (splošno znana kot Opus Dei ali Božje delo) je organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki jo je 2.
Poglej Slovani in Opus Dei
Orehovica, Šentjernej
Orehovica je naselje v Občini Šentjernej.
Poglej Slovani in Orehovica, Šentjernej
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Slovani in Oroslav Caf
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Slovani in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Slovani in Osmansko cesarstvo
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Slovani in Ostfalija
Oton Berkopec
Oton Berkopec, slovenski akademik, bibliotekar, literarni zgodovinar, predavatelj in publicist ter prevajalecVidrih, N. (2013).
Poglej Slovani in Oton Berkopec
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Slovani in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Slovani in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Slovani in Oton III.
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Slovani in Panonija (rimska provinca)
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Slovani in Panonska nižina
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Slovani in Panslavizem
Paola Korošec
za kiparko glej Paola Korošec (kiparka) Paola Korošec, slovenska arheologinja, * 18. avgust 1913, Pulj, † 4. julij 2006, Ljubljana.
Poglej Slovani in Paola Korošec
Paolo Naldini
Paolo Naldini, italijanski rimskokatoliški duhovnik, avguštinec in koprski škof, * 15. oktober 1632, Padova, † 21. april 1713, Koper.
Poglej Slovani in Paolo Naldini
Papež Agapit II.
Agapit II. (Agapetus Secundus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 8. november 955 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955.
Poglej Slovani in Papež Agapit II.
Papež Štefan V.
Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.
Poglej Slovani in Papež Štefan V.
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Slovani in Papež Formoz
Papež Gregor IV.
Gregor IV., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 25. januar 844 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Slovani in Papež Gregor IV.
Papež Hadrijan III.
Hadrijan III. (Papa Hadrianus Tertius, sanctus, italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 8. julij (ali september) 885 Spilamberto (Modena, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 17.
Poglej Slovani in Papež Hadrijan III.
Papež Janez IV.
Janez IV. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Slovani in Papež Janez IV.
Papež Janez IX.
Janez IX. (Papa Johannes Nonus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Tivoli, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 5. januar 900 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 897 do 5.
Poglej Slovani in Papež Janez IX.
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Poglej Slovani in Papež Janez Pavel II.
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.
Poglej Slovani in Papež Janez XII.
Papež Janez XIII.
Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.
Poglej Slovani in Papež Janez XIII.
Papež Janez XV.
Papež Janez XV. (Papa Joannes Quintus Decimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 1. april 996 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve avgusta 985 do smrti 1.
Poglej Slovani in Papež Janez XV.
Papež Janez XVII.
Papež Janez XVII. (Papa Joannes Septimus Decimus) rojen kot Giovanni Sicco, je bil italijaski kardinal in papež, * 10. stoletje, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 6. november 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Slovani in Papež Janez XVII.
Papež Janez XVIII.
Papež Janez XVIII. ((Papa Joannes Duodevicesimus) rojen kot Giovanni Fasano, je bil italijaski kardinal in papež, * 10. stoletje, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 18. julij 1009, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija) Papež je bil od 25. decembra 1003 do svoje odpovedi junija 1009.
Poglej Slovani in Papež Janez XVIII.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Slovani in Papež Nikolaj I.
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Poglej Slovani in Papež Sikst V.
Pastirska sekira
Lesena okrasna replika pastirske cekire Ogrski vojščak s fokosom Auguste Raffet (okoli 1837): Romunski pastir (vlah) iz Banata s pastirsko sekiro Pastirska sekira je lahka sekira evrazijskega izvora, ki so jo v preteklosti nosili pastirji v Karpatih, Češki, Slovaški, Poljski, Ukrajini, Romuniji in Madžarski.
Poglej Slovani in Pastirska sekira
Pesem o Igorjevem pohodu
Naslovnica prve tiskane knjige iz leta 1800 Pesem o Igorjevem pohodu (staroslovansko Слово о плъку Игоревѣ, Slovo o plŭku Igorevě; ukrajinsko Слово о полку Ігоревім, Slovo o polku Ihorevim; rusko: Слово о полку Игореве, Slovo o polku Igoreve; polni naslov: Сло́во о похо́де И́гореве, И́горя, сы́на Святосла́вова, вну́ка Оле́гова) je staroruski junaški ep.
Poglej Slovani in Pesem o Igorjevem pohodu
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Slovani in Peter Štih
Peter Krešimir IV.
Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.
Poglej Slovani in Peter Krešimir IV.
Petka Balkanska
Sveta Petka Balkanska (znana tudi kot: Petka Trnovska, Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska, Paraskeva, Veneranda ali samo Sveta Petka, Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή, Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα, Света Петка / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11.
Poglej Slovani in Petka Balkanska
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Poglej Slovani in Piran
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Slovani in Pivo
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Slovani in Plemenska vojvodina Saška
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Slovani in Pliberk
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Slovani in Plovdiv
Pobeg (roman)
Pobeg je prvi roman iz zbirke zgodovinsko-pustolovskih romanov Ognjeno pleme slovenskega pisatelja in odvetnika Igorja Karlovška. V zbirki so izšle še V ujetništvu (2019), Zmage in porazi (2020) in Velika bitka (2021).
Poglej Slovani in Pobeg (roman)
Pobrežje, Maribor
Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.
Poglej Slovani in Pobrežje, Maribor
Podaga
Podaga, slovansko mitološko bitje, ki so ga častili zahodni Slovani.
Poglej Slovani in Podaga
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Poglej Slovani in Podgorica
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Slovani in Podklošter
Pogoda
Pogóda je bil po Janu Długoszu poganski bog poljskih Slovanov, ki ga je Długosz označil za »prinašalca ugodnega ozračja« (bonae aurae largitor) in ga istovetil s Temperijo (deo Temperies).
Poglej Slovani in Pogoda
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Poglej Slovani in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Polhov Gradec
Polhov Gradec je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec z nekaj nad 600 prebivalci.
Poglej Slovani in Polhov Gradec
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Slovani in Poljaki
Pomeni imen asteroidov: 20001–21000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 20001 do 21000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Slovani in Pomeni imen asteroidov: 20001–21000
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Slovani in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Slovani in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Slovani in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pomeranec
Mladič Pomeranec je pasma psa.
Poglej Slovani in Pomeranec
Pomladno obredje
Pomladno obredje (francosko: Le Sacre du Printemps) je baletna glasba Igorja Stravinskega.
Poglej Slovani in Pomladno obredje
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Slovani in Pomorjanščina
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Poglej Slovani in Poreče, Koroška
Posavski muzej Brežice
Valentin Metzinger - ''Brezmadežno spočetje'' (1729, olje na platnu) Posavski muzej Brežice je nameščen v mogočnem gradu Brežice in spada v pomembno grajsko arhitekturo v Posavju.
Poglej Slovani in Posavski muzej Brežice
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Slovani in Posočje
Povest v verzih
Povést v vêrzih, tudi poétična povést ali pripôvedna pesnítev.
Poglej Slovani in Povest v verzih
Pražupnija
Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.
Poglej Slovani in Pražupnija
Praprotno seme
Naslovnica knjige Praprotno seme je slovenska ljudska pravljica, ki jo je leta 1988 za zbirko zapisal Andrej Benigar.
Poglej Slovani in Praprotno seme
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Slovani in Prekmurci
Prelaz Turracher Höhe
Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.
Poglej Slovani in Prelaz Turracher Höhe
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Slovani in Preseljevanje ljudstev
Presijan
Presijan (bolgarsko Пресиян, Персиян ali Пресиан, Presijan, Persijan ali Presian) je bil bolgarski kan, ki je vladal od leta 836 do 852 med intenzivnim širjenjem Prvega bolgarskega cesarstva v Makedonijo, * ni znano, † 852.
Poglej Slovani in Presijan
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Slovani in Pretorska prefektura
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Slovani in Pretorska prefektura Ilirik
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Poglej Slovani in Prevalitanija
Prihod Hrvatov
Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.
Poglej Slovani in Prihod Hrvatov
Primož (ime)
Primož je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Primož (ime)
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Slovani in Primorska
Proso
Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina.
Poglej Slovani in Proso
Protipapež Janez XVI.
Protipapež Janez XVI. (Antipapa Joannes Sextus Decimus), je bil grški rimskokatoliški duhovnik, bendiktinski menih, kardinal in protipapež; * okrog 945 Rossano (Kalabrija Bizantinsko cesarstvo danes: Italija) kot Janez Filagat Ιωάννης Φιλάγαθος (Joanes Filagatos); Johannes Philagathus (Johanes Filagatus); Giovanni Filagato), † 26.
Poglej Slovani in Protipapež Janez XVI.
Prove
Prove ali Proven je bilo morebitno božanstvo, ki naj bi ga častili Slovani v Oldenburški deželi.
Poglej Slovani in Prove
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Slovani in Prusi
Prvačina
Prvačina je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Slovani in Prvačina
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Slovani in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Slovani in Ptuj
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Slovani in Pustriška dolina
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Slovani in Raška
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Poglej Slovani in Radaniti
Radegost
Radegost, Radegast, Radagast, Riedgast je bil zahodno-slovansko božanstvo med Obodriti, povezano z živinorejskim izročilom.
Poglej Slovani in Radegost
Radivoj Peterlin
Radivoj Peterlin-Petruška rojen Franc Peterlin, slovenski pesnik, urednik, popotnik in potopisec, * 28. januar 1879, Kamnik, † 21. junij 1938, Kamnik.
Poglej Slovani in Radivoj Peterlin
Radlje ob Dravi
Radlje ob Dravi so naselje med hribovjema Kozjak in Pohorje.
Poglej Slovani in Radlje ob Dravi
Rado
Rado je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Rado
Radovan
Radovan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Radovan
Rakitovec, Koper
Rakitovec je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Slovani in Rakitovec, Koper
Rasa
Rasa označuje ljudi s skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo.
Poglej Slovani in Rasa
Rastislav
Rastislav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Rastislav
Ratimir (panonski knez)
Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.
Poglej Slovani in Ratimir (panonski knez)
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Slovani in Regnum Carantanum
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Slovani in Reka, Hrvaška
Rižanski zbor
Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.
Poglej Slovani in Rižanski zbor
Ribinsk
Stavba ribinske žitne borze, 19. stoletje Ribinsk leta 2003 Ribinsk (po starem pravopisu Рыбинскъ) je drugo največje mesto Jaroslaveljske oblasti v Rusiji ob sotočju Volge in njenega levega pritoka Šeksne ob južni obali Belega jezera.
Poglej Slovani in Ribinsk
Rilski samostan
Samostan svetega Janeza Rilskega, bolj znan kot Rilski samostan (bolgarsko Рилски манастир, Rilski manastir) je največji in najslavnejši samostan pravoslavne cerkve v Bolgariji.
Poglej Slovani in Rilski samostan
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Slovani in Rimska vojna mornarica
Risan
Risan Risan (črnogorska cirilica Рисан) je mesto z okoli 2.000 prebivalci v Kotorskem zalivu v Črni gori.
Poglej Slovani in Risan
Rodica, Domžale
Rodica je naselje v Občini Domžale.
Poglej Slovani in Rodica, Domžale
Rodopi (rimska provinca)
Rodopi (latinsko: Provincia Rhodopeia, grško: Ῥοδόπη, Ἐπαρχία Ῥοδόπης), poznorimska in zgodnjebizantinska provinca na severni obali Egejskega morja.
Poglej Slovani in Rodopi (rimska provinca)
Rudolf Gustav Puff
Rudolf Gustav Puff, spodnještajerski publicist, * 10. julij 1808, Holzbaueregg bei Großflorian, Steiermark, Avstrijsko cesarstvo, † 20. junij 1865, Maribor, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Slovani in Rudolf Gustav Puff
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Slovani in Rugi
Rujevit
Rujevit (tudi Rugievithus, Rugievit, Rudževit, Rugevič) je slovanski sedmeroglavi bog vojne.
Poglej Slovani in Rujevit
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Slovani in Rusi
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Slovani in Rusini
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Slovani in Ruska književnost
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Slovani in Ruski kaganat
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Poglej Slovani in Ruski pravopis
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Slovani in Rutenija
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Slovani in Saška (volilna kneževina)
Samo (ime)
Samo je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Samo (ime)
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Slovani in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Slovani in Samova plemenska zveza
Sanja
Sanja je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Sanja
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Slovani in Sarajevo
Sarkel
Ruševine hazarske trdnjave Sarkel, letalski posnetek iz 1930. let Sarkel ali Sarkil, kar v hazarskem jeziku pomeni »bela hiša«, je bila velika trdnjava, zidana iz kamna in opeke, ki so jo v 830.
Poglej Slovani in Sarkel
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Slovani in Sarmati
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Slovani in Sasanidsko cesarstvo
Schiavona
Schiavona Schiavona je bil renesančni meč, ki je postal popularen v Italiji s koncem 16. stoletja.
Poglej Slovani in Schiavona
Schladming
Schladming Schladming je majhno nekdanje rudarsko mesto v avstrijski zvezni deželi Štajerski in sicer ob njeni skrajno zahodni meji.
Poglej Slovani in Schladming
Sela pri Dobovi
Sela pri Dobovi je obcestna vas v Občini Brežice.
Poglej Slovani in Sela pri Dobovi
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Slovani in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji
Seznam obleganj Konstantinopla
Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..
Poglej Slovani in Seznam obleganj Konstantinopla
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Slovani in Silingi
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Poglej Slovani in Simeon I. Bolgarski
Simfonija št. 5 (Čajkovski)
Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št.
Poglej Slovani in Simfonija št. 5 (Čajkovski)
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Poglej Slovani in Simon Gregorčič
Siniša
Siniša je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Siniša
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Slovani in Skader
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Slovani in Skopje
Skozi luči in sence
Skozi luči in sence je spominski roman emigrantskega pisatelja Rude Jurčeca iz leta 1966.
Poglej Slovani in Skozi luči in sence
Slavistika in slovenistika na Poljskem
Slavistika in slovenistika na Poljskem se poučujeta na Univerzah v Bielski Biali, Krakovu, Gdansku, Varšavi, Lodžu in Katovicah.
Poglej Slovani in Slavistika in slovenistika na Poljskem
Slavka
Slavka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Slavka
Slavko
Slavko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Slavko
Slovan
Slovan lahko pomeni več stvari.
Poglej Slovani in Slovan
Slovanske starožitnosti
Slovanske starožitnosti: Etnolingvistični slovar v 5 zvezkih (kratko СДЭС/SDES) je temeljna enciklopedija v petih delih o slovanski duhovni kulturi.
Poglej Slovani in Slovanske starožitnosti
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Slovani in Slovanski jeziki
Slovanski kongres v Pragi (1848)
Pragi, 12. junija 1848 Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2.
Poglej Slovani in Slovanski kongres v Pragi (1848)
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Slovani in Slovenci
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Slovani in Sloveni
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Slovani in Slovenija
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Slovani in Slovenska abecedna vojna
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Slovani in Slovenska glasba
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Slovani in Slovenska Istra
Slovenska kultura
Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.
Poglej Slovani in Slovenska kultura
Slovenska mitologija
S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.
Poglej Slovani in Slovenska mitologija
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Slovani in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Slovani in Slovenske dežele
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Slovani in Slovenske Konjice
Slovinščina
states |region.
Poglej Slovani in Slovinščina
Smiljan (ime)
Smiljan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Smiljan (ime)
Smokuč
Smôkúč je vas v Občini Žirovnica.
Poglej Slovani in Smokuč
Socialistična partija Slovenije
Socialistična partija Slovenije (kratica SPS) je izvenparlamentarna politična stranka v Republiki Sloveniji.
Poglej Slovani in Socialistična partija Slovenije
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Slovani in Sofija
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Slovani in Sojenice
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Slovani in Solun
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Slovani in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Slovani in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Spomenka
Spomenka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Spomenka
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Slovani in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Slovani in Srbija
Srce v breznu
Srce v breznu (izvirno italijansko Il Cuore nel Pozzo) je italijanski kontroverzni vojni film iz leta 2005, delo Alberta Negrina.
Poglej Slovani in Srce v breznu
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Slovani in Srednji vek
Stahovica
Stahovica je naselje v občini Kamnik.
Poglej Slovani in Stahovica
Stanetinci, Cerkvenjak
Stanetinci so naselje v Občini Cerkvenjak.
Poglej Slovani in Stanetinci, Cerkvenjak
Stanetinci, Sveti Jurij ob Ščavnici
Stanetinci so naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Poglej Slovani in Stanetinci, Sveti Jurij ob Ščavnici
Stanislav
Stanislav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Stanislav
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Slovani in Stara cerkvena slovanščina
Stara Ladoga
Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.
Poglej Slovani in Stara Ladoga
Stari Ras
Ras (srbsko Рас, Ras, latinsko Arsa), v sodobnem srbskem zgodovinopisju znan kot Stari Ras, je srednjeveška trdnjava v bližini nekdanjega trga Staro Trgovište, kakšnih 11 km od Novega Pazarja, Srbija.
Poglej Slovani in Stari Ras
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Slovani in Stari Slovani
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Slovani in Staroverstvo
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Slovani in Starovzhodnoslovanščina
Stobreč
Stobreč je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Split; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Slovani in Stobreč
Stojan
Stojan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Stojan
Stribog
Stribog (rusko Стрибог, poljsko Strzybog) je v slovanski mitologiji bog vetra.
Poglej Slovani in Stribog
Strumica
Strumica je mesto na jugovzhodu Severne Makedonije z okoli 36.000 prebivalci.
Poglej Slovani in Strumica
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Slovani in Suženjstvo
Svarožič
Svarožič je slovansko božanstvo, verjetno sin Svaroga.
Poglej Slovani in Svarožič
Svarog
Svarog (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) je slabo poznano slovansko božanstvo, ki velja za očeta Svarožiča/Svarožičev; po ruski legendi je tudi stari kralj med ljudmi.
Poglej Slovani in Svarog
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Slovani in Sveta Ciril in Metod
Sveta Hema
Ostanki prve cerkve na Sveti Hemi Sveta Hema (nemško Hemmaberg; tudi Junska gora) je 842 nmv visok hrib nad povirjem Globasnice v Podjuni na avstrijskem Koroškem.
Poglej Slovani in Sveta Hema
Sveti Ciril
Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.
Poglej Slovani in Sveti Ciril
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Slovani in Sveti Naum
Svetislav
Svetislav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Svetislav
Svetlana
Svetlana je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Svetlana
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Slovani in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodan
Svobodan je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Svobodan
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Slovani in Tablja
Tadeusz Wolanski
Tadeusz Wolański, poljski arheolog, * 17. oktober 1785, Szawlach, Litva, † 16. februar 1865, Ryńsk, Poljska.
Poglej Slovani in Tadeusz Wolanski
Tasilo III.
Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.
Poglej Slovani in Tasilo III.
Teholica
Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Slovani in Teholica
Teodora Zichy
Teodora Zichy (Zichy Teodóra /izg: Ziči Teodora/; Božidara Ziči, Božidara Zičijeva a med ljudstvom znana kot Fodora), madžarska rimskokatoliška plemkinja, mistikinja, teologinja, prostovoljka ter dobrodelnica; * 12. januar 1886, Beltinci (Avstro-Ogrska, danes Slovenija), † 3.
Poglej Slovani in Teodora Zichy
Teofilakt Simokat
Teofilakt Simokat (grško:, Theophylaktos Simokat(t)es), bizantinski zgodovinar iz zgodnjega 7.
Poglej Slovani in Teofilakt Simokat
Teorija paleolitske kontinuitete
Teorija paleolitske kontinuitete (TPC ali PCT) je novejša avtohtonistična teorija izvora evropskih narodov in jezikov.
Poglej Slovani in Teorija paleolitske kontinuitete
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Slovani in Terska dolina
Testimonija najstarejše slovanske zgodovine
Testimonija najstarejše slovanske zgodovine (Testimonia najdawniejszych dziejów Słowian) je zbirka bizantinskih virov besedil, ki opisujejo Slovane in so jih izdali na Inštitutu slavistike poljske akademije znanosti.
Poglej Slovani in Testimonija najstarejše slovanske zgodovine
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Slovani in Tiberij II. Konstantin
Tihomir
Tihomir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Tihomir
Timočani
Timočani (srbsko Тимочани, Timočani) so bili južnoslovansko pleme, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo ozemlje vzhodne Srbije zahodno od reke Timok in del Srema in Banata.
Poglej Slovani in Timočani
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Poglej Slovani in Tolmin
Tom
Tom je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Tom
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Slovani in Tomaž Slovan
Tomaj
Tomaj je naselje v Občini Sežana.
Poglej Slovani in Tomaj
Tomi
Tomi je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Tomi
Tomislav (ime)
Tomislav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Tomislav (ime)
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Slovani in Transilvanija
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Slovani in Trdnjava Klis
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Slovani in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Poglej Slovani in Trenčín
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Slovani in Tretji rajh
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Slovani in Trg
Trializem (Avstro-Ogrska)
Avstro-Ogrska okoli leta 1911 – prikaz narodnosti in notranjih političnih mej (črtkano) Trialistični predlog iz leta 1905. Henrik Hanau, Dunaj Najobči trialistični predlog, 1910, Nikola Zvonimir Bjelovučić Trialistični predlog združitve le hrvaških kronskih dežel, 1910, Ivo Pilar Trializem je bil v zgodovini Avstro-Ogrske politično gibanje, ki je poskušalo preurediti dvostranski imperij v tristranega, z ustanovitvijo hrvaške države, po statusu enake Avstriji in Madžarski, ki bi združila vse Južne Slovane, živeče v tedanji monarhiji.
Poglej Slovani in Trializem (Avstro-Ogrska)
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Poglej Slovani in Triglavski narodni park
Trpimir (hrvaški knez)
Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.
Poglej Slovani in Trpimir (hrvaški knez)
Tugomir
Tugomir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Tugomir
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Slovani in Tvrtko I. Kotromanić
Uškujniki
Savelij Mojsejevič Zejdenberg (19. stoletje): Uškujniki, novgorodski svobodni bojevniki Volgi; na sliki je zemljevih sedanje Niženovgorodska oblast, Rusija Kostromo (16. stoletje) Uškujniki (rusko ушкуйники, uškujniki) ali ruski pirati so bili svobodno in demokratično ljudstvo v zgodnji ruski državi.
Poglej Slovani in Uškujniki
Užice
Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.
Poglej Slovani in Užice
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Slovani in Ukrajina
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Slovani in Ukrajinci
Umberto Urbani
Umberto Urbani, italijanski slavist, prevajalec, * 24. maj 1888, Koper, † 16. junij 1967, Trst.
Poglej Slovani in Umberto Urbani
Umetni jezik
Umétni jêzik je načrtovan izdelek posameznika ali skupine ljudi, za razliko od naravnih jezikov, ki nastajajo s postopnim razvojem kot del kulture naroda ali etnične skupnosti.
Poglej Slovani in Umetni jezik
Umetnostni klub Vesna
Umetnostni klub Vesna so leta 1903 na Dunaju ustanovili bivši učenci ljubljanske umetno obrtne šole, slovenski in sprva tudi hrvaški študenti - Saša Šantel (prvi predsednik), Gvido Birolla, Maksim Gaspari, Svitoslav Peruzzi, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Tomislav Krizman, Ivan Meštrović, Mirko Rački idr.
Poglej Slovani in Umetnostni klub Vesna
Upori slovenskih vojakov (1918)
Upornike,obsojene na smrt peljejo na strelišče, 16.5.1918 Judenburg Upori slovenskih vojakov so bili vojaški upori slovenskih pripadnikov avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno.
Poglej Slovani in Upori slovenskih vojakov (1918)
Uskoška povest
Uskoška povest je oznaka tistih zgodovinskih povesti, v katerih pomembno vlogo igrajo Uskoki, etnija, poznana tudi pod imenom Vlahi, Morlaki ali hajduki.
Poglej Slovani in Uskoška povest
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Slovani in Ustoličevanje koroških vojvod
Valentin
Valentin je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Valentin
Valentin Orožen
Valentin Orožen, slovenski duhovnik in pesnik, * 31. januar 1808, Podgrad pri Šentjurju, † 4. maj 1875, Okonina pri Gornjem Gradu.
Poglej Slovani in Valentin Orožen
Valerij Aleksejevič Čudinov
Valerij Aleksejevič Čudinov, ruski filozof, * 30. junij 1942, Moskva, Sovjetska zveza, † 6. februar 2023.
Poglej Slovani in Valerij Aleksejevič Čudinov
Valuk
Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.
Poglej Slovani in Valuk
Vanda Babič
Vanda Babič, slovenska jezikoslovka, slavistka in profesorica * 4. avgust 1963, Postojna.
Poglej Slovani in Vanda Babič
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Slovani in Vandali
Vedran
Vedran je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Vedran
Vedrana
Vedrana je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Vedrana
Vekoslav
Vekoslav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Vekoslav
Veles (bog)
Veles ali Volos je bil slovanski bog, ki je bil hkrati bog podzemlja in bog bogastva, obenem pa tudi bog živine in vojne in je lahko prevzemal podobo zmaja, kačeKropej Monika (2005).
Poglej Slovani in Veles (bog)
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Poglej Slovani in Veles, Severna Makedonija
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Slovani in Velika Germanija
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Slovani in Velika litovska kneževina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Slovani in Veliki Novgorod
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Slovani in Velikomoravska
Velimir
Velimir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Velimir
Venčeslav
Venčeslav je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Venčeslav
Venceslav Winkler
Venceslav Winkler, slovenski mladinski pisatelj, * 10. avgust 1907, Lokve pri Trnovskem gozdu, † 11. december 1975, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Slovani in Venceslav Winkler
Vendsko vprašanje
Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.
Poglej Slovani in Vendsko vprašanje
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Poglej Slovani in Veneti
Venetska teorija
Venetska teorija je najbolj razširjena avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.
Poglej Slovani in Venetska teorija
Vera (ime)
Vera je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Vera (ime)
Veržej
Veržej je gručasto ravninsko naselje, središče občine Veržej.
Poglej Slovani in Veržej
Verski ep
Verski ali religiozni ep (lat. religio, pobožnost, vera) zajema snov iz biblije in cerkvene zgodovine.
Poglej Slovani in Verski ep
Verzologija
Verzologija (stihoslovje, metrika, prozodija) je teorija verza, del literarne teorije.
Poglej Slovani in Verzologija
Vesna
Vesna je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Vesna
Višnja (ime)
Višnja je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Višnja (ime)
Vid (ime)
Vid je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Vid (ime)
Vinodol
Vinodol ali Vinodolska dolina je hrvaško geografsko območje v zaledju Crikvenice, obsega pa mesta od Križišća do Novega Vinodolskega, ki so z izjemo Bribirja še od časov slovanske naselitve ohranila slovanska imena.
Poglej Slovani in Vinodol
Visoška kronika
Visoška kronika je zgodovinski roman, ki ga je Ivan Tavčar objavil leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu.
Poglej Slovani in Visoška kronika
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Poglej Slovani in Vitanje
Vitomir
Vitomir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Vitomir
Vitovlje
Vitovlje so naselje v Občini Nova Gorica.
Poglej Slovani in Vitovlje
Vladimir
Vladimir je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Vladimir
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Slovani in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladislav (hrvaški knez)
Vladislav (v virih kot Ladasclavus), * ?, † verjetno 835, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.
Poglej Slovani in Vladislav (hrvaški knez)
Vlado Žabot
Vlado Žabot, slovenski pisatelj, novinar, pesnik in urednik, * 11. avgust 1958, Šafarsko.
Poglej Slovani in Vlado Žabot
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Slovani in Vlahi
Vlasta
Vlasta je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Vlasta
Vojko
Vojko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Vojko
Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlju bivše SFRJ od leta 1991 do 2001.
Poglej Slovani in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vojnomir Slovan
Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo) je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski.
Poglej Slovani in Vojnomir Slovan
Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju
Vzhodnorimska vojska je poleg vzhodnorimske mornarice služila kot primarno vojaško telo vzhodnorimskih vojaških sil.
Poglej Slovani in Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju
Vojvoda (vojaški čin)
heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.
Poglej Slovani in Vojvoda (vojaški čin)
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Slovani in Volški Tatari
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Slovani in Vrba na Koroškem
Vrbanj
Vrbanj je manjše naselje na otoku Hvaru, ki upravno spada pod mesto Stari Grad; ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Slovani in Vrbanj
Vseslovanski kongres
Vseslovanski kongresi so bila srečanja in zborovanja predstavnikov avstrijskih in ne-avstrijskih Slovanov v času pomladi narodov z začetkom leta 1848.
Poglej Slovani in Vseslovanski kongres
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Slovani in Vzhodna Evropa
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Slovani in Vzhodnofrankovska država
Waffen-SS
Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.
Poglej Slovani in Waffen-SS
Walter Lukan
Walter Lukan, slovenski in avstrijski zgodovinar, * 18. marec 1943, Beljak.
Poglej Slovani in Walter Lukan
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Slovani in Wogastisburg
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Slovani in Zadar
Zagorka
Zagorka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Zagorka
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Slovani in Zahodna Dvina
Zahodni Poljani
Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.
Poglej Slovani in Zahodni Poljani
Zala
Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.
Poglej Slovani in Zala
Zarubinska kultura
thumb Zarubinska kultura je bila pomembna arheološka kultura, ki je cvetela severno od Črnega morja ob zgornjem Dnjepru in reki Pripjat, segajoč na zahodu do porečja reke Visle.
Poglej Slovani in Zarubinska kultura
Zdenka
Zdenka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Zdenka
Zdenko
Zdenko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Zdenko
Zdeslav (hrvaški knez)
Zdeslav, Sedeslav ali Zdeslav Trpimirović (v virih tudi kot Sedesclav(us)Šišić Ferdo (1990). Str. 360.), knez med Slovani v notranji Dalmaciji (kasnejši Hrvaški) in obenem bizantinski vazal, * ?, † 879.
Poglej Slovani in Zdeslav (hrvaški knez)
Zdravko
Zdravko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Zdravko
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Slovani in Zedinjena Slovenija
Zeta pod Balšići
Zeta (črnogorsko in srbsko Зета, albansko Zeta nën Balshajt) je bila srednjeveška slovanska država na Balkanu, ki je obstajala od leta 1356 do 1421.
Poglej Slovani in Zeta pod Balšići
Zgodovina Albanije
Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.
Poglej Slovani in Zgodovina Albanije
Zgodovina Črne gore
Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.
Poglej Slovani in Zgodovina Črne gore
Zgodovina Bosne in Hercegovine
Reliefni zemljevid današnje Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.
Poglej Slovani in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Slovani in Zgodovina Grčije
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Slovani in Zgodovina Istre
Zgodovina Makedoncev
Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije.
Poglej Slovani in Zgodovina Makedoncev
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Slovani in Zgodovina minulih let
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Slovani in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Slovani in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Slovani in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Slovani in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Slovani in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Slovani in Zgodovina Severne Makedonije
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Slovani in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Slovani in Zgodovina Srbije
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Slovani in Zgodovina Ukrajine
Zgodovinski ep
Zgodovinski ep črpa snovi iz zgodovine, a jih navadno zelo svobodno umetniško predela.
Poglej Slovani in Zgodovinski ep
Zidani Most
Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.
Poglej Slovani in Zidani Most
Zlata (ime)
Zlata je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Zlata (ime)
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Slovani in Zlata horda
Zlatko
Zlatko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Zlatko
Zora (ime)
Zora je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Zora (ime)
Zoran
Zoran je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Zoran
Zreče
Zreče so majhno mesto s približno 3000 prebivalci v severovzhodni Sloveniji, na vznožju Pohorja, v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska reke Dravinje razširi.
Poglej Slovani in Zreče
Zvonka
Zvonka je žensko osebno ime.
Poglej Slovani in Zvonka
Zvonko
Zvonko je moško osebno ime.
Poglej Slovani in Zvonko
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovani in 1147
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Slovani in 1170
1184
1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Slovani in 1184
13. april
13.
Poglej Slovani in 13. april
140 Živa
140 Živa (mednarodno ime 140 Siwa) je velik in zelo temen asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Slovani in 140 Živa
31. maj
31.
Poglej Slovani in 31. maj
584
584 (DLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Slovani in 584
587
587 (DLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovani in 587
592
592 (DXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Slovani in 592
593
593 (DXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Slovani in 593
595
595 (DXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Slovani in 595
598
598 (DXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovani in 598
600
600 (DC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Slovani in 600
602
602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Slovani in 602
605
605 (DCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Slovani in 605
612
612 (DCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Slovani in 612
626
626 (DCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovani in 626
628
628 (DCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Slovani in 628
664
664 (DCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Slovani in 664
705
705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Slovani in 705
720
720 (DCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Slovani in 720
738
738 (DCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovani in 738
803
803 (DCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Slovani in 803
811
811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovani in 811
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Slovani in 840
888
888 (DCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Slovani in 888
Prav tako znan kot Južni Slovani, Slovanska ljudstva, Vzhodni Slovani.
, Župnija Zreče, Čadrg, Čedad, Čedo, Čedomila, Čedomir, Čehi, Český Krumlov, Čikaška izjava, Človek v visokem dvorcu, Čop (rodbina), Črna gora, Črnogorci, Črnogorski perun, Črnomelj, Čupa, Bašelj, Bajan I., Bajeslovna bitja v slovenski ljudski pripovedi, Balkan (časopis), Balti, Baltski Veneti, Bamberg, Banatski Bolgari, Bazilij I. Makedonec, Bazilij II., Beatriče Žbona Trkman, Belibog, Belmura, Belogradčik, Beloruščina, Belorusi, Belorusija, Bender, Beneška Slovenija, Beograd, Berat, Biljana (ime), Biserka, Bistrica pri Pliberku, Bistrica v Rožu, Bizantinsko cesarstvo, Bizeljsko, Blaž Kumerdej, Blagovestnika Slovanov, Blatno jezero, Bošnjaki, Boštjan Glavinić de Glamoč, Boža, Božava, Božena, Božič, Božidar, Bogdan, Bogdan Binter, Bogoljub, Bogomil, Bogomir, Bohova, Bohumil Trnka, Bojan, Bolgari, Bolgarija, Boljunec, Boris, Borislav, Borut, Bosanska Krupa, Bosansko Grahovo, Bosna in Hercegovina, Brač, Brașov, Brandenburg (volilna kneževina), Braničevo, Branimir, Branislav, Branka, Branko, Bratislava, Bratislavski grad, Bratko, Breže (občina), Brežice, Breda (ime), Brest, Belorusija, Brinjeva gora nad Zrečami, Brje, Ajdovščina, Brod (prehod), Budžak, Budišin, Budim, Budimir, Bunjevščina, Butrint, Car, Carniola, Cavtat, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev svetega Demetrija v Solunu, Cerknica, Ciril, Cirilica, Dažbog, Dagmar, Dagmar (moško ime), Damir, Dardanija, Darinka, Davorin, Davorin Žunkovič, Dejan, Demokratična zveza južnih Slovanov, Desetnica (pravljica), Devín, Dioceza Trakija, Dob, Domžale, Dobeno, Mengeš, Dobindol, Dobrovoljci, Doclea, Dolina, Trst, Domača obrt, Domagoj (hrvaški knez), Dražgoše, Drago, Dragomelj, Dravska dolina, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Družina, Druga križarska vojna, Drulovka, Duša (ime), Dušan, Dubrovniška republika, Dvigrad, Dvorovoj, Dzydzilelya, Eger, Elija, Emona, Esztergom, Etnolingvistika, Evropa, Evropa (rimska provinca), Fibula, Filipi, Grčija, Finski zaliv, Fjodor Dostojevski, Flins, Fran Žgur, Fran Jaklič, Fran Saleški Finžgar, Franc Batagelj (častnik), Franc Ferdinand, Franc Rozman (zgodovinar), Francija v srednjem veku, Franjo Bradaška, Frankovska, Frankovsko cesarstvo, Frano Supilo, František Ladislav Čelakovský, Fruška gora, Furlanija, Galicija, Germania Slavica, Geti, Glagolica, Glina (reka), Glodnica, Godič, Gojače, Gojko, Gorazd (ime), Goriška (grofija), Goti, Gračišće, Grad Ostrovica, Grad Petrapilosa, Grad zatočišče, Gradec, Gradišče, Grčija, Grebinj, Gregor Čremošnik, Griže, Žalec, Grimoald I. Beneventski, Grki, Gruda (revija), Guduščani, Gusle, Hanija, Hans Steinacher, Hazari, Hči mestnega sodnika (film), Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Heraclea Lyncestis, Heraklij, Herman Koroški, Herson (kolonija), Hiddensee, Himna, Historia Langobardorum, Holokavst, Hruševka, Hrvaška, Hrvati, Hunyadi, Hvar, Ignacij Žitnik, Iliri, Ilirija (država), Ilirizem, Ilmenski Sloveni, Ingo (karantanski), Ipatska kronika, Istra, Istrska županija, Italija, Ivan Belec, Ivan Cankar, Ivan Sergejevič Aksakov, Ivan Trinko, Ivo Andrić, Iztok, Jafet, Jagoda (ime), Jakob, Janez Čop (literat), Janez Dolenc, Janez Meterc, Janez Rotar, Jarilo, Jaroslav, Jasna, Jessa, Jezikoslovni zapiski, Jože Karlovšek, Jože Pirjevec, Jožef Žemlja, Jožef Genezij, Jožef Meglič, Jožef Mihalovič, Jožko Šavli, Josip Žitek, Josipina Turnograjska, Jud ali Žid, Jugoslavija, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Justinijan I., Justinijan II., Karantanija, Karel Veliki, Karnijske Alpe, Karniola, Karpi, Katarina Izmajlova, Katoliška dežela Triveneto, Katoliški obzornik, Kazimir, Kijevska Rusija, Kitab-Verlag, Kliment Ohridski, Kneževina Teodoro, Kneževina Transilvanija, Knez, Kукла, Košice, Kobilje, Kocelj, Kolonizacija na Slovenskem, Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne, Koncentracijsko taborišče Auschwitz, Konrad III. Nemški, Konstanca, Romunija, Konstantinopel, Koper, Koprski glavar Slovanov, Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Korotan, Kosovo, Kostoboki, Kozaki, Kraški ovčar, Kraljeve grobnice Selca e Poshtme, Kraljevič Marko, Kremelj, Kresnik, Kresnik (bog), Krfska deklaracija, Kriva Vrba, Kurent (mitologija), Kvadi, Lada (razločitev), Langobardi, Langobardski limes, Laniše, Kamnik, Lübeck, Legen, Leon III. Izavrijec, Letopis popa Dukljana, Levobrežna Ukrajina, Lipa, Lipnica, Avstrija, Litovci, Ljuba (ime), Ljubljana, Ljubljanica, Ljubljansko barje, Ljubo, Ljubomir, Ljudmila, Ljudsko pesništvo, Ljutomer, Loka pri Žusmu, Londonski sporazum (1915), Lotar Supplinburški, Lovrenc na Dravskem polju, Lučka Kralj Jerman, Ludvik Nemški, Ludvik Vrtačič, Luigi Salvini, Lukovica pri Brezovici, Lukovica pri Domžalah, Lyada, Mačva, Magister militum, Mainz, Majniška deklaracija (1917), Makedonci, Makedonija (rimska provinca), Makedonska arhitektura, Makedonska renesansa, Mala Skitija, Malamir, Marjeta, Martin Perović, Mavro Orbini, Mátyás Rát, Mednarodni komite slavistov, Medslovanščina, Mehtilda Urleb, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Mestno obzidje Soluna, Miha Knific, Mihael III. Pijanec, Milan (ime), Milena, Milica (ime), Miliduh, Milka, Milko Brezigar, Miloš, Mimi Malenšek, Mira (ime), Miran, Mirjana, Mirko, Miro, Miroslav, Misijon, Mislav (hrvaški knez), Mlada Bosna, Mladen, Močvirje, Močvirski grad, Možberk, Mokoš, Mokošica, Molize, Monemvazija, Moravska, Moskovski zapiski, Mostič, Motnica, Avstrija (kraj), Motnik, Muladi, Murom, Mutimir Vlastimirović, Nada, Nadia, Naprej (časopis), Naravni park Strandža, Narod, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Nasovče, Nebojša, Nedeljka, Nedeljko, Nevlje, Nicopolis ad Istrum, Nikolaj Ivanovič Kostomarov, Nikolaj Mozetič, Nin, Njiva (klub), Njiva (mesečnik), Noč dolgih nožev, Nogajci, Nomokanon Svetega Save, Normani, Nouvi Zákon, Novi Sad, Nya, Občina Kostel, Občina Radovljica, Občina Slovenske Konjice, Obleganje Konstantinopla (626), Oglejski patriarhat, Ognjeno pleme, Ohrid, Olomuc, Omurtag, Opečna gotika, Oplotnica, Opus Dei, Orehovica, Šentjernej, Oroslav Caf, Osmanska Ogrska, Osmansko cesarstvo, Ostfalija, Oton Berkopec, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Panonija (rimska provinca), Panonska nižina, Panslavizem, Paola Korošec, Paolo Naldini, Papež Agapit II., Papež Štefan V., Papež Formoz, Papež Gregor IV., Papež Hadrijan III., Papež Janez IV., Papež Janez IX., Papež Janez Pavel II., Papež Janez XII., Papež Janez XIII., Papež Janez XV., Papež Janez XVII., Papež Janez XVIII., Papež Nikolaj I., Papež Sikst V., Pastirska sekira, Pesem o Igorjevem pohodu, Peter Štih, Peter Krešimir IV., Petka Balkanska, Piran, Pivo, Plemenska vojvodina Saška, Pliberk, Plovdiv, Pobeg (roman), Pobrežje, Maribor, Podaga, Podgorica, Podklošter, Pogoda, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Polhov Gradec, Poljaki, Pomeni imen asteroidov: 20001–21000, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeranec, Pomladno obredje, Pomorjanščina, Poreče, Koroška, Posavski muzej Brežice, Posočje, Povest v verzih, Pražupnija, Praprotno seme, Prekmurci, Prelaz Turracher Höhe, Preseljevanje ljudstev, Presijan, Pretorska prefektura, Pretorska prefektura Ilirik, Prevalitanija, Prihod Hrvatov, Primož (ime), Primorska, Proso, Protipapež Janez XVI., Prove, Prusi, Prvačina, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ptuj, Pustriška dolina, Raška, Radaniti, Radegost, Radivoj Peterlin, Radlje ob Dravi, Rado, Radovan, Rakitovec, Koper, Rasa, Rastislav, Ratimir (panonski knez), Regnum Carantanum, Reka, Hrvaška, Rižanski zbor, Ribinsk, Rilski samostan, Rimska vojna mornarica, Risan, Rodica, Domžale, Rodopi (rimska provinca), Rudolf Gustav Puff, Rugi, Rujevit, Rusi, Rusini, Ruska književnost, Ruski kaganat, Ruski pravopis, Rutenija, Saška (volilna kneževina), Samo (ime), Samostan sv. Katarine, Sinaj, Samova plemenska zveza, Sanja, Sarajevo, Sarkel, Sarmati, Sasanidsko cesarstvo, Schiavona, Schladming, Sela pri Dobovi, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji, Seznam obleganj Konstantinopla, Silingi, Simeon I. Bolgarski, Simfonija št. 5 (Čajkovski), Simon Gregorčič, Siniša, Skader, Skopje, Skozi luči in sence, Slavistika in slovenistika na Poljskem, Slavka, Slavko, Slovan, Slovanske starožitnosti, Slovanski jeziki, Slovanski kongres v Pragi (1848), Slovenci, Sloveni, Slovenija, Slovenska abecedna vojna, Slovenska glasba, Slovenska Istra, Slovenska kultura, Slovenska mitologija, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenske dežele, Slovenske Konjice, Slovinščina, Smiljan (ime), Smokuč, Socialistična partija Slovenije, Sofija, Sojenice, Solun, Spodnja Panonija (država), Spodnja Panonija (frankovska dežela), Spomenka, Srbi, Srbija, Srce v breznu, Srednji vek, Stahovica, Stanetinci, Cerkvenjak, Stanetinci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Stanislav, Stara cerkvena slovanščina, Stara Ladoga, Stari Ras, Stari Slovani, Staroverstvo, Starovzhodnoslovanščina, Stobreč, Stojan, Stribog, Strumica, Suženjstvo, Svarožič, Svarog, Sveta Ciril in Metod, Sveta Hema, Sveti Ciril, Sveti Naum, Svetislav, Svetlana, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodan, Tablja, Tadeusz Wolanski, Tasilo III., Teholica, Teodora Zichy, Teofilakt Simokat, Teorija paleolitske kontinuitete, Terska dolina, Testimonija najstarejše slovanske zgodovine, Tiberij II. Konstantin, Tihomir, Timočani, Tolmin, Tom, Tomaž Slovan, Tomaj, Tomi, Tomislav (ime), Transilvanija, Trdnjava Klis, Trebinje, Bosna in Hercegovina, Trenčín, Tretji rajh, Trg, Trializem (Avstro-Ogrska), Triglavski narodni park, Trpimir (hrvaški knez), Tugomir, Tvrtko I. Kotromanić, Uškujniki, Užice, Ukrajina, Ukrajinci, Umberto Urbani, Umetni jezik, Umetnostni klub Vesna, Upori slovenskih vojakov (1918), Uskoška povest, Ustoličevanje koroških vojvod, Valentin, Valentin Orožen, Valerij Aleksejevič Čudinov, Valuk, Vanda Babič, Vandali, Vedran, Vedrana, Vekoslav, Veles (bog), Veles, Severna Makedonija, Velika Germanija, Velika litovska kneževina, Veliki Novgorod, Velikomoravska, Velimir, Venčeslav, Venceslav Winkler, Vendsko vprašanje, Veneti, Venetska teorija, Vera (ime), Veržej, Verski ep, Verzologija, Vesna, Višnja (ime), Vid (ime), Vinodol, Visoška kronika, Vitanje, Vitomir, Vitovlje, Vladimir, Vladimiro-Suzdalska kneževina, Vladislav (hrvaški knez), Vlado Žabot, Vlahi, Vlasta, Vojko, Vojne v nekdanji Jugoslaviji, Vojnomir Slovan, Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju, Vojvoda (vojaški čin), Volški Tatari, Vrba na Koroškem, Vrbanj, Vseslovanski kongres, Vzhodna Evropa, Vzhodnofrankovska država, Waffen-SS, Walter Lukan, Wogastisburg, Zadar, Zagorka, Zahodna Dvina, Zahodni Poljani, Zala, Zarubinska kultura, Zdenka, Zdenko, Zdeslav (hrvaški knez), Zdravko, Zedinjena Slovenija, Zeta pod Balšići, Zgodovina Albanije, Zgodovina Črne gore, Zgodovina Bosne in Hercegovine, Zgodovina Grčije, Zgodovina Istre, Zgodovina Makedoncev, Zgodovina minulih let, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Severne Makedonije, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Srbije, Zgodovina Ukrajine, Zgodovinski ep, Zidani Most, Zlata (ime), Zlata horda, Zlatko, Zora (ime), Zoran, Zreče, Zvonka, Zvonko, 1147, 1170, 1184, 13. april, 140 Živa, 31. maj, 584, 587, 592, 593, 595, 598, 600, 602, 605, 612, 626, 628, 664, 705, 720, 738, 803, 811, 840, 888.