Kazalo
51 odnosi: Šoso-in, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Benediktinski samostan Lorsch, Benediktinski samostan Melk, Biblioteca Marciana, Cerkev sv. Frančiška in Bernardina, Vilna, De architectura, Evangeliar iz Echternacha, Federico da Montefeltro, Fuldski letopisi, Gizela (hčerka Pipina Malega), Iluminiran rokopis, Jeruzalemsko kraljestvo, Karel Veliki, Karolinška minuskula, Karolinška renesansa, Letopis popa Dukljana, Milštatski samostan, Opatija Fécamp, Opatija Mont Saint Michel, Opatija svetega Avguština, Canterbury, Orderik Vitalis, Otoška keltska umetnost, Otonska arhitektura, Otonska renesansa, Otonska umetnost, Pisec, Preplet (umetnost), Rašid al-Din, Renesansa 12. stoletja, Rokopis, Rokopisna kultura, Romanska arhitektura, Roskildski samostan, Samostan Admont, Samostan Hagpat, Samostan Haritčavank, Samostan Heiligenkreuz, Samostan Manasija, Samostan Michaelsberg, Samostan Reichenau, Samostan Saint-Germain-des-Prés, Samostan sv. Petra, Moissac, Samostan svetega Lambrehta, Slovenski literarni muzeji, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Toros Roslin, Tourska stolnica, Triptih iz Stavelota, Veliki Novgorod, ... Razširi indeks (1 več) »
Šoso-in
Šōsō-in (正倉院) je zakladnica templja Todai-dži v Nari na Japonskem.
Poglej Skriptorij in Šoso-in
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Skriptorij in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Poglej Skriptorij in Benediktinski samostan Lorsch
Benediktinski samostan Melk
Pogled iz zraka Benediktinski samostan Melk (do 19. stoletja tudi samostan Mölk) se nahaja v Spodnji Avstriji, v bližini mesta Melk na desnem bregu Donave.
Poglej Skriptorij in Benediktinski samostan Melk
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Skriptorij in Biblioteca Marciana
Cerkev sv. Frančiška in Bernardina, Vilna
Cerkev sv.
Poglej Skriptorij in Cerkev sv. Frančiška in Bernardina, Vilna
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Skriptorij in De architectura
Evangeliar iz Echternacha
''Stran iz kodeksa, folio 18''. Prva vrsta zgoraj; levo: Marijino obiskanje, desno: srečanje Marije in Elizabete; druga vrsta: Kristusovo rojstvo in angelovo oznanjenje pastirjem; tretja vrsta: Prihod Treh Modrih (treh kraljev), Trije modri pri kralju Herodu Evangeliar iz Echternacha (pogosto imenovan tudi Codex aureus Epternacensis/Echternaška zlata knjiga) je evangeliar, ki je nastal med letoma 1030 in 1050 v skriptoriju benediktinskega samostana v Echternachu v Nemčiji.
Poglej Skriptorij in Evangeliar iz Echternacha
Federico da Montefeltro
Federico da Montefeltro, znan tudi kot Federico III da Montefeltro, kondotjer italijanske renesanse, mecen in gospodar Urbina, * 7. junij 1422, † 10. september 1482 Priznani intelektualni humanist in civilni vodja v Urbinu je poleg svojega brezhibnega slovesa borilnih veščin in časti z lastno ekipo pisarjev v svojem skriptoriju naročil gradnjo velike knjižnice, morda največje v Italiji po Vatikanu in je okoli sebe sestavil velik humanistični dvor v vojvodski palači Urbina, ki sta jo oblikovala Luciano Laurana in Francesco di Giorgio Martini.
Poglej Skriptorij in Federico da Montefeltro
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.
Poglej Skriptorij in Fuldski letopisi
Gizela (hčerka Pipina Malega)
Gizela je bila hčerka frankovskega kralja Pipina Malega in njegove žene Bertrade Laonske in sestra Karla Velikega in Karlmana I.,Sanctity and Power: The Dual Pursuit of Early Medieval Women, Suzanne F. Wemple, Becoming Visible: Women in European History, uredili Renate Bridenthal, Claudia Koonz in Susan Stuard, (Houghton Mifflin Company, 1987), str.
Poglej Skriptorij in Gizela (hčerka Pipina Malega)
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Skriptorij in Iluminiran rokopis
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Skriptorij in Jeruzalemsko kraljestvo
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Skriptorij in Karel Veliki
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Skriptorij in Karolinška minuskula
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Skriptorij in Karolinška renesansa
Letopis popa Dukljana
Letopis popa Dukljana, Gesta Regnum Sclavorum (slovensko Dejanja Slovanskega kraljestva) ali Barski rodovnik je srednjeveški rokopis, napisan najverjetneje v drugi polovici 12.
Poglej Skriptorij in Letopis popa Dukljana
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Skriptorij in Milštatski samostan
Opatija Fécamp
Samostan svete Trojice Fécamp (francosko Abbaye de la Trinité de Fécamp) je benediktinski samostan v mestu Fécamp v departmaju Seine-Maritime, Zgornja Normandija, Francija in romarsko središče.
Poglej Skriptorij in Opatija Fécamp
Opatija Mont Saint Michel
Opatija Mont Saint Michel se nahaja v mestu in otoku Mont-Saint-Michel v Spodnji Normandiji, v departmaju Manche.
Poglej Skriptorij in Opatija Mont Saint Michel
Opatija svetega Avguština, Canterbury
Opatija svetega Avguština je bil benediktinski samostan v Canterburyju v Kentu v Angliji.
Poglej Skriptorij in Opatija svetega Avguština, Canterbury
Orderik Vitalis
Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).
Poglej Skriptorij in Orderik Vitalis
Otoška keltska umetnost
Otošna keltska umetnost, znan tudi pod imenom hiberno-saksonska umetnost, je slog v umetnosti, ki je nastal v post-rimski zgodovini Irske in Velike Britanije.
Poglej Skriptorij in Otoška keltska umetnost
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Skriptorij in Otonska arhitektura
Otonska renesansa
Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I.
Poglej Skriptorij in Otonska renesansa
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Skriptorij in Otonska umetnost
Pisec
Písec (ž. píska) je oseba, ki kaj napišeSSKJ, oziroma avtor kateregakoli pisanega izdelka, na primer pisma, sporočila, članka, kronike, scenarija.
Poglej Skriptorij in Pisec
Preplet (umetnost)
V vizualnih umetnostih je preplet dekorativni element, ki se je uporabljal v srednjeveški umetnosti.
Poglej Skriptorij in Preplet (umetnost)
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Skriptorij in Rašid al-Din
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Skriptorij in Renesansa 12. stoletja
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Skriptorij in Rokopis
Rokopisna kultura
Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.
Poglej Skriptorij in Rokopisna kultura
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Skriptorij in Romanska arhitektura
Roskildski samostan
Samostan sv.
Poglej Skriptorij in Roskildski samostan
Samostan Admont
Samostan Admont (nemško Stift Admont) je benediktinski samostan ob reki Aniži (nemško Enns) v mestu Admont v Avstriji.
Poglej Skriptorij in Samostan Admont
Samostan Hagpat
Samostan Hagpat, znan tudi kot Haghpatavank (armensko: Հաղպատավանք), je srednjeveški samostanski kompleks v Hagpatu v Armeniji.
Poglej Skriptorij in Samostan Hagpat
Samostan Haritčavank
Samostan Haričavank (armensko: Հառիճավանք, prevedeno kot Harijavank ali Haričavank) je armenski samostan iz 7.
Poglej Skriptorij in Samostan Haritčavank
Samostan Heiligenkreuz
Pogled z juga na samostan Heiligenkreuz v Wienerwaldu Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan (OCist) pri Heiligenkreuzu v Dunajskem gozdu (Wienerwald) v Spodnji Avstriji.
Poglej Skriptorij in Samostan Heiligenkreuz
Samostan Manasija
Samostan Manasija (srbsko Манастир Манасија, Manastir Manasija) ali Resava je eden od najpomembnejših spomenikov srbske srednjeveške kulture in zgradba, ki pripada tako imenovani moravski šoli arhitekture.
Poglej Skriptorij in Samostan Manasija
Samostan Michaelsberg
Samostan Michaelsberg ali opatija Michelsberg tudi samostan St.
Poglej Skriptorij in Samostan Michaelsberg
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Skriptorij in Samostan Reichenau
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Skriptorij in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Samostan sv. Petra, Moissac
Samostan svetega Petra je bil benediktinski in klinijski samostan v Moissacu, departma Tarn-et-Garonne v jugozahodni Franciji.
Poglej Skriptorij in Samostan sv. Petra, Moissac
Samostan svetega Lambrehta
Samostan svetega Lambrehta je benediktinski samostan, ki stoji na 1028 metrih nadmorske višine v kraju Sankt Lambrecht na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Skriptorij in Samostan svetega Lambrehta
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Skriptorij in Slovenski literarni muzeji
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Skriptorij in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Toros Roslin
Toros Roslin (armensko Թորոս Ռոսլին, armenska izgovorjava)), armenski slikar in miniaturist, * ok. 1210, † ok. 1270. Bil je najpomembnejši armenski izdelovalec iluminiranih rokopisov v srednjem veku.Parry, 399 Roslin je v svoji ikonografiji predstavil širšo paleto pripovedi, ki temeljijo na njegovem poznavanju zahodnoevropske umetnosti, hkrati pa je nadaljeval konvencije, ki so jih ustanovili njegovi predhodniki.
Poglej Skriptorij in Toros Roslin
Tourska stolnica
Stolnica v Toursu (francosko Cathédrale Saint-Gatien de Tours) je rimskokatoliška cerkev v mestu Tours, Indre-et-Loire, Francija in je posvečena svetemu Gatijanu.
Poglej Skriptorij in Tourska stolnica
Triptih iz Stavelota
Triptih iz Stavelota je srednjeveški relikviarij in prenosni oltar v zlatu in emajlu, namenjen zaščiti, čaščenju in razstavljanju kosov pravega križa.
Poglej Skriptorij in Triptih iz Stavelota
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Skriptorij in Veliki Novgorod
Višegrajski kodeks
Višegrajski kodeks (latinsko Codex Vyssegradensis, češko Kodex vyšehradský), imenovan tudi Kronanjski evangelistar kralja Vratislava, je ilustrirana romanska knjiga evangelijev iz poznega 11.
Poglej Skriptorij in Višegrajski kodeks