Kazalo
67 odnosi: Armenščina, Šmarje pri Jelšah, Četrta ženska sklanjatev, Četrta moška sklanjatev, Beloruščina, Bohemistika, Brižinski spomeniki, Dajalnik, Deklinacija (razločitev), Deležnik, Dothraki, Druga ženska sklanjatev, Esperanto, Estonščina, Frankovska, Glagolnik, Imenovalnik, Indoevropski jeziki, Jakob Šolar, Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom, Končnica (jezik), Konkordanca, Laporje, Slovenska Bistrica, Latinska slovnica, Manska gelščina, Nemščina, Oblikoslovje, Osebek, Osebni povratni zaimek, Osebni zaimek, Osebno lastno ime, Osetinščina, Ozvezdje, Podspol, Posamostaljena pridevniška beseda, Povedek, Predlog, Predmet (slovnica), Pridevniška beseda, Pridevniški zaimek, Pridevnik, Prilastek, Prva ženska sklanjatev, Prva moška sklanjatev, Rodilnik, Roman Jakobson, Samostalniška beseda, Samostalniški zaimek, Samostalnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, ... Razširi indeks (17 več) »
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Sklon in Armenščina
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Sklon in Šmarje pri Jelšah
Četrta ženska sklanjatev
V četrto žensko sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede ženskega spola (npr. dežurna dežurne).
Poglej Sklon in Četrta ženska sklanjatev
Četrta moška sklanjatev
V četrto moško sklanjatev spadajo samostalniške besede, ki se sklanjajo kot pridevniške besede moškega spola.
Poglej Sklon in Četrta moška sklanjatev
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Sklon in Beloruščina
Bohemistika
Josef Dobrovský – posmrtni portret (Jan Vilímek, 1884) Bohemistika je veda, ki se ukvarja s češkim jezikom in književnostjo.
Poglej Sklon in Bohemistika
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Sklon in Brižinski spomeniki
Dajalnik
Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.
Poglej Sklon in Dajalnik
Deklinacija (razločitev)
Deklinacija je lahko.
Poglej Sklon in Deklinacija (razločitev)
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Sklon in Deležnik
Dothraki
Dothraki je umetno ustvarjen jezik, ki se pojavlja v fantazijskih romanih Pesem ledu in ognja avtorja Georgea R. R. Martina in v televizijski seriji Igra prestolov, kjer ga govori nomadsko ljudstvo Dothraki.
Poglej Sklon in Dothraki
Druga ženska sklanjatev
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
Poglej Sklon in Druga ženska sklanjatev
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Sklon in Esperanto
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Sklon in Estonščina
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Sklon in Frankovska
Glagolnik
Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje.
Poglej Sklon in Glagolnik
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Sklon in Imenovalnik
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Sklon in Indoevropski jeziki
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Sklon in Jakob Šolar
Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
Enotno ime za evropsko valuto so voditelji držav članic EU izbrali na zasedanju Evropskega sveta decembra 1995 v Madridu, in sicer so izbrali ime euro.
Poglej Sklon in Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
Končnica (jezik)
Končnica je v jezikoslovju končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede.
Poglej Sklon in Končnica (jezik)
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Sklon in Konkordanca
Laporje, Slovenska Bistrica
Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino.
Poglej Sklon in Laporje, Slovenska Bistrica
Latinska slovnica
Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike.
Poglej Sklon in Latinska slovnica
Manska gelščina
Mánska gélščina ali mánščina (Gaelg) spada skupaj z irsko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Sklon in Manska gelščina
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Sklon in Nemščina
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Sklon in Oblikoslovje
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Sklon in Osebek
Osebni povratni zaimek
Povrátni osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki se rabi, kadar sta osebek in predmet ista oseba oziroma stvar.
Poglej Sklon in Osebni povratni zaimek
Osebni zaimek
Osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki posredno poimenuje govorečega (osebni zaimki prve osebe), nagovorjenega (osebni zaimki druge osebe) ali neudeleženega (osebni zaimki tretje osebe) v pogovoru.
Poglej Sklon in Osebni zaimek
Osebno lastno ime
Osebna lastna imena ali lastna imena bitij so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo bitja in bitjeliko, torej osebe, živali, verska in mitološka bitja.
Poglej Sklon in Osebno lastno ime
Osetinščina
Severna Osetija-Alanija |iso1.
Poglej Sklon in Osetinščina
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Sklon in Ozvezdje
Podspol
Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.
Poglej Sklon in Podspol
Posamostaljena pridevniška beseda
Posamostaljena pridevniška beseda je samostalniška beseda, ki je nastala iz pridevnika.
Poglej Sklon in Posamostaljena pridevniška beseda
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Sklon in Povedek
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Sklon in Predlog
Predmet (slovnica)
Prêdmet (objékt) je stavčni člen, po katerem se vprašamo z ustreznim povedkom.
Poglej Sklon in Predmet (slovnica)
Pridevniška beseda
Pridevniška beseda je ena od besednih vrst.
Poglej Sklon in Pridevniška beseda
Pridevniški zaimek
Pridevniški zaimek je zaimenska beseda, ki zaznamuje svojino, vrsto, lastnost/kakovost ali količino in zamenjuje pridevnik.
Poglej Sklon in Pridevniški zaimek
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Sklon in Pridevnik
Prilastek
Prilástek (atribút) je stranski stavčni člen, ki ima v besedni zvezi običajno funkcijo določila samostalniškega jedra (odnosnice).
Poglej Sklon in Prilastek
Prva ženska sklanjatev
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico –e (npr. lip-a/lip-e).
Poglej Sklon in Prva ženska sklanjatev
Prva moška sklanjatev
Po prvi moški sklanjatvi se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnice -a, -ú, -é (korak, koraka; most, mostu; dan, dne).
Poglej Sklon in Prva moška sklanjatev
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Sklon in Rodilnik
Roman Jakobson
Roman Osipovič Jakobson, ruski jezikoslovec, literarni teoretik, profesor, strukturalist, * 11. oktober 1896, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. julij 1982, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Sklon in Roman Jakobson
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Sklon in Samostalniška beseda
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Sklon in Samostalniški zaimek
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Sklon in Samostalnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Sklon in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sinkretizem
Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.
Poglej Sklon in Sinkretizem
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Sklon in Skladnja
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Sklon in Sklanjatev
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Sklon in Sklon
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Sklon in Slovenska slovnica
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Sklon in Stavčni člen
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Sklon in Stridon
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Sklon in Sumerščina
Tabasaranščina
Tabasaranščina (tabasaransko Табасаран чӀал) je jezik okoli 110 tisoč Tabasarancev in eden od uradnih jezikov ruske avtonomne republike Dagestan.
Poglej Sklon in Tabasaranščina
Tepanje
Tépanje je naselje v Občini Slovenske Konjice.
Poglej Sklon in Tepanje
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Sklon in Tožilnik
Tretja moška sklanjatev
V tretjo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami, npr.
Poglej Sklon in Tretja moška sklanjatev
Tretja srednja sklanjatev
V tretjo srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami.
Poglej Sklon in Tretja srednja sklanjatev
Valirijski jeziki
Valirijski jeziki so izmišljena jezikovna družina iz zbirke fantazijskih romanov Georga R.R. Martina z naslovom Pesem ledu in ognja (A Song of Ice and Fire), in iz njihove televizijske priredbe Igra prestolov (Game of Thrones).
Poglej Sklon in Valirijski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Sklon in Zahodnoslovanski jeziki
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Sklon in Zaimek
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Sklon in Zvalnik
Prav tako znan kot Mestnik, Orodnik, Skloni, Slovenski skloni.