Kazalo
67 odnosi: Antiparalelogram, Apotema, Arhimedov dvojček, Šeststrani trapezoeder, Štiristrani trapezoeder, Boyjeva ploskev, Calabijev trikotnik, Celoštevilski trikotnik, Daljica, Deltoid, Disfenoid, Dvokotnik, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakokraki trapez, Enakokraki trikotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enakostranični petkotnik, Erlangenski program, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Evoluta, Felix Christian Klein, Fordov krog, Geometrija, Hiperbolična geometrija, Izoedrska oblika, Koevolucija, Kongruenca, Kubooktaeder, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren števila 5, Neevklidska geometrija, Nožiščna krivulja, Nonomina, Ortodiagonalni štirikotnik, Paralelepiped, Paralelogram, Pentomina, Plastično število, Platonsko telo, Podobnost (geometrija), Poliomina, Poliplet, Pravilni mnogokotnik, Pravilni polieder, Pravokotni trapez, Pravokotnost, ... Razširi indeks (17 več) »
Antiparalelogram
Antiparalelogram. Antiparalelogram (tudi kontraparalelogram ali prekrižani paralelogram) je štirikotnik v katerem sta podobno kot v paralelogramu po dve nesosednji stranici skladni.
Poglej Skladnost (geometrija) in Antiparalelogram
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Skladnost (geometrija) in Apotema
Arhimedov dvojček
Arhimedova kroga (rdeče) imata isto ploščino. Večji polkrog ima enotski premer BC.
Poglej Skladnost (geometrija) in Arhimedov dvojček
Šeststrani trapezoeder
Šeststrani trapezoeder (tudi deltaeder) je četrti v neskončni skupini poliedrov z uniformnimi stranskimi ploskvami.
Poglej Skladnost (geometrija) in Šeststrani trapezoeder
Štiristrani trapezoeder
Štiristrani trapezoeder je drugi v neskončni skupini poliedrov, ki imajo uniformne stranske ploskve in so dualni antiprizmam.
Poglej Skladnost (geometrija) in Štiristrani trapezoeder
Boyjeva ploskev
Animacija Boyjeve ploskve Boyjeva ploskev je imerzija (potopitev, ugreznjenje) realne projektivne ravnine v trirazsežni prostor.
Poglej Skladnost (geometrija) in Boyjeva ploskev
Calabijev trikotnik
300px Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat.
Poglej Skladnost (geometrija) in Calabijev trikotnik
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Skladnost (geometrija) in Celoštevilski trikotnik
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Skladnost (geometrija) in Daljica
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Poglej Skladnost (geometrija) in Deltoid
Disfenoid
Tetragonalni in digonalni disfenoid lahko postavimo v kvader, ki seka po dve nasprotni stranski ploskvi. Vse štiri stranske ploskve so enakokraki trikotniki. Oba imata štiri enake robove okoli stranic. Digonalna oblika ima dve skupini enakokrakih trikotnih stranskih ploskev, tetragonalna oblika ima štiri enakeenakokrake trikotne stranske ploskve.
Poglej Skladnost (geometrija) in Disfenoid
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Skladnost (geometrija) in Dvokotnik
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Skladnost (geometrija) in Elementi (Evklid)
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Skladnost (geometrija) in Eliptična geometrija
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Skladnost (geometrija) in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Skladnost (geometrija) in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Skladnost (geometrija) in Enakokraki trapez
Enakokraki trikotnik
Enakokraki trikotnik Enakokráki trikótnik je trikotnik, pri katerem sta dve stranici enako dolgi (skladni).
Poglej Skladnost (geometrija) in Enakokraki trikotnik
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Skladnost (geometrija) in Enakostranični mnogokotnik
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Skladnost (geometrija) in Enakostranični petkotnik
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Poglej Skladnost (geometrija) in Erlangenski program
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Skladnost (geometrija) in Evklidska geometrija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Skladnost (geometrija) in Evklidski prostor
Evoluta
lokalni ekstremi elipse, vsak lokalni ekstrem odgovarja konici na evoluti. Evoluta elipse se imenuje astroida. Način nastanka evolute. Evoluta je geometrijsko mesto vseh središč ukrivljenosti, to je središč pritisnjenih krožnic.
Poglej Skladnost (geometrija) in Evoluta
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Skladnost (geometrija) in Felix Christian Klein
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Poglej Skladnost (geometrija) in Fordov krog
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Skladnost (geometrija) in Geometrija
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Skladnost (geometrija) in Hiperbolična geometrija
Izoedrska oblika
Izoedrska oblika (tudi prehodnost (tranzitivnost) stranske ploskve) nastopi takrat, ko so vse stranske ploskve enake.
Poglej Skladnost (geometrija) in Izoedrska oblika
Koevolucija
Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.
Poglej Skladnost (geometrija) in Koevolucija
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Poglej Skladnost (geometrija) in Kongruenca
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Skladnost (geometrija) in Kubooktaeder
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Skladnost (geometrija) in Kvadrat (geometrija)
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Skladnost (geometrija) in Kvadratni koren števila 5
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Skladnost (geometrija) in Neevklidska geometrija
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Poglej Skladnost (geometrija) in Nožiščna krivulja
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Skladnost (geometrija) in Nonomina
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Skladnost (geometrija) in Ortodiagonalni štirikotnik
Paralelepiped
Paralelepiped Paralelepipéd (tudi nepravilni heksaeder) je prizma, ki ima za osnovno ploskev paralelogram.
Poglej Skladnost (geometrija) in Paralelepiped
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Skladnost (geometrija) in Paralelogram
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Skladnost (geometrija) in Pentomina
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Skladnost (geometrija) in Plastično število
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Skladnost (geometrija) in Platonsko telo
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Skladnost (geometrija) in Podobnost (geometrija)
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Skladnost (geometrija) in Poliomina
Poliplet
22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.
Poglej Skladnost (geometrija) in Poliplet
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Skladnost (geometrija) in Pravilni mnogokotnik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Skladnost (geometrija) in Pravilni polieder
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Poglej Skladnost (geometrija) in Pravokotni trapez
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Skladnost (geometrija) in Pravokotnost
Revizijska sled
Revizijska sled je dnevnik z zapisi o operacijah nad poslovnimi podatki.
Poglej Skladnost (geometrija) in Revizijska sled
Rombski dodekaeder
Rombski dodekaeder je v geometriji konveksni polieder z 12-imi skladnimi rombskimi stranskimi ploskvami.
Poglej Skladnost (geometrija) in Rombski dodekaeder
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Skladnost (geometrija) in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Skladnost (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin
Skalenoeder
Skalenoeder V geometriji je skalenoeder polieder s tremi ali več pari ploskev, ki so skladni raznostranični trikotniki.
Poglej Skladnost (geometrija) in Skalenoeder
Sovršna kota
Premici, ki se sekata, določata dva para sovršnih kotov Sovŕšna kóta sta v geometriji kota, ki imata skupni vrh, za krake pa imata nasprotno usmerjene dopolnilne poltrake.
Poglej Skladnost (geometrija) in Sovršna kota
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Skladnost (geometrija) in Teselacija
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Skladnost (geometrija) in Tetromina
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki so uporabljali že v antiki.
Poglej Skladnost (geometrija) in Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Skladnost (geometrija) in Togi premik
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Skladnost (geometrija) in Trapez
Trapezoid
Zgled trapezoida Trapezoíd (ali tudi splošni štirikotnik in nepravilni štirikotnik) je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ni trapez, oziroma, ki nima enakih ali vzporednih stranic.
Poglej Skladnost (geometrija) in Trapezoid
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Skladnost (geometrija) in Tromina
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Skladnost (geometrija) in Uniformni polieder
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Poglej Skladnost (geometrija) in Višina trikotnika
Vzajemnost
Vzajemnost kot družbena norma je pričakovanje, da se ljudje odzovejo drugim ljudem na podobne načine - odzivanje na darila in prijaznost drugih s podobno dobrohotnostjo in odzivanje na škodljiva dejanja drugih, bodisi z brezbrižnostjo ali kako drugo obliko povračilnega ukrepa.
Poglej Skladnost (geometrija) in Vzajemnost
Vzporedna krivulja
evoluta (modra) in nekaj vzporednih krivulj (zelene). Vzporedne krivulje imajo točke obrata, ko se dotaknejo evolute. Animacija nastanka vzporednih krivulj: elipsa (rdeče), evoluta (astroida, modro) in animacija vzporednih krivulj (črno). Vzporedna krivulja je ovojnica družine skladnih krožnic s središči na krivulji.
Poglej Skladnost (geometrija) in Vzporedna krivulja
Prav tako znan kot Kongruenca (geometrija), Skladnost.