Kazalo
34 odnosi: Ana Štěrba-Böhm, Anorganska kemija, Atomski polmer, Beril, Cirkon, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 4. periode, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Kozmični žarki, Periodni sistem elementov, Prehodni element, Razširitev periodnega sistema elementov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Skandijeva skupina, Skandijeve anorganske spojine, Skupina periodnega sistema, Smith & Wesson, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Valenca, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Ytterby, 1 E6 s, 21 (število).
Ana Štěrba-Böhm
Ana Štěrba-Böhm (roj. Jenko), slovenska kemičarka, * 9. junij 1885, Ljubljana, † 22. julij 1936, Praga.
Poglej Skandij in Ana Štěrba-Böhm
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Skandij in Anorganska kemija
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Skandij in Atomski polmer
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej Skandij in Beril
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Skandij in Cirkon
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Skandij in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Skandij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Skandij in Elektronska lupina
Element 4. periode
Element 4.
Poglej Skandij in Element 4. periode
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Skandij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Skandij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Skandij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Skandij in Ionski polmer
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Skandij in Izparilna toplota
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Skandij in Kozmični žarki
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Skandij in Periodni sistem elementov
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Skandij in Prehodni element
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Skandij in Razširitev periodnega sistema elementov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Skandij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Skandij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Skandij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Skandij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Skandij in Seznam kovin
Skandijeva skupina
V 3. ali skandijevo skupino elementov spadajo elementi iz tretje kolone periodnega sistema elementov.
Poglej Skandij in Skandijeva skupina
Skandijeve anorganske spojine
Skandij je prehodni element in tvori spojine, ki so naštete na spodnjem seznamu.
Poglej Skandij in Skandijeve anorganske spojine
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Skandij in Skupina periodnega sistema
Smith & Wesson
Smith & Wesson je ameriško orožarsko podjetje, ki sta ga leta 1852 ustanovila Horace Smith in Daniel B. Wesson in deluje še danes.
Poglej Skandij in Smith & Wesson
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Skandij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Skandij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Skandij in Valenca
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Skandij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
Ytterby
Kamnolom Ytterby Spominska plošča mednarodnega združenja za materiale (ASM International) na vhodu v rudnik Ytterby Terbiumvägen (Terbi''jeva cesta'') in Gruvvägen (''Rudniška cesta'') blizu rudnika Ytterby Ytterby je vas na švedskem otoku Resarö, v občini Vaxholm na vzhodnem delu stockholmskega arhipelaga.
Poglej Skandij in Ytterby
1 E6 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 106 in 107 sekundami (11,6 in 116 dni).
Poglej Skandij in 1 E6 s
21 (število)
21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.
Poglej Skandij in 21 (število)
Prav tako znan kot Scandij.