Kazalo
95 odnosi: Akcija (fizika), Augustin Louis Cauchy, Žiroskop, Baza (linearna algebra), Bikvaternion, Bivektor, Cliffordova algebra, Coulombov zakon, Darcyjev zakon, Džul, Delo (fizika), Delta v, Dielektričnost, Diferencialna enačba, Einsteinova konstanta, Ekvipotencial, Električni naboj, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Enačba Ciolkovskega, Energija, Enotski vektor, Ernst Pascual Jordan, Geometrijska algebra, Gibalna količina, Graf raztrosa, Gravitacijsko polje, Homogene koordinate, Jakost (fizika), Jean Buridan, Jedro (matrika), Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Karakteristični polinom (linearna algebra), Kinetična energija, Kolinearnost, Kovariantnost in kontravariantnost, Kroneckerjev produkt, Kvadrik, Kvaternionska matrika, Laplaceov operator, Lastna vrednost, Linearna kombinacija, Magnituda, Matematična operacija, Mehanska napetost, Memristor, Meter na kvadratno sekundo, Mirovna masa, Množenje vektorja s številom, Moč, ... Razširi indeks (45 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Skalar in Akcija (fizika)
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Skalar in Augustin Louis Cauchy
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Skalar in Žiroskop
Baza (linearna algebra)
Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.
Poglej Skalar in Baza (linearna algebra)
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Skalar in Bikvaternion
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Poglej Skalar in Bivektor
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Skalar in Cliffordova algebra
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Skalar in Coulombov zakon
Darcyjev zakon
Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).
Poglej Skalar in Darcyjev zakon
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Skalar in Džul
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Skalar in Delo (fizika)
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Skalar in Delta v
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Skalar in Dielektričnost
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Skalar in Diferencialna enačba
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Skalar in Einsteinova konstanta
Ekvipotencial
Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.
Poglej Skalar in Ekvipotencial
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Skalar in Električni naboj
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Skalar in Električno polje
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Skalar in Elektrika in magnetizem
Enačba Ciolkovskega
rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.
Poglej Skalar in Enačba Ciolkovskega
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Skalar in Energija
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Skalar in Enotski vektor
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Skalar in Ernst Pascual Jordan
Geometrijska algebra
Geometrijska algebra (kratica GA) je multilinearna algebra, ki izhaja iz Cliffordove in Grassmannove algebre.
Poglej Skalar in Geometrijska algebra
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Skalar in Gibalna količina
Graf raztrosa
Zgled grafa raztrosa odkrivalnimi postopki v logaritemskem merilu na obeh oseh url-status.
Poglej Skalar in Graf raztrosa
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Skalar in Gravitacijsko polje
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Skalar in Homogene koordinate
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Skalar in Jakost (fizika)
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Poglej Skalar in Jean Buridan
Jedro (matrika)
Jedro (tudi ničelni prostor) (oznaka \mbox(A)) je v linearni algebri za matriko A množica vseh vektorjev x za katere velja Ax.
Poglej Skalar in Jedro (matrika)
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Skalar in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej Skalar in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Skalar in Kinetična energija
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Poglej Skalar in Kolinearnost
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Poglej Skalar in Kovariantnost in kontravariantnost
Kroneckerjev produkt
Kroneckerjev produkt (oznaka \,\otimes\) je operacija, ki se izvaja na dveh matrikah poljubne velikosti, in daje bločno matriko.
Poglej Skalar in Kroneckerjev produkt
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Poglej Skalar in Kvadrik
Kvaternionska matrika
Kvaternionska matrika je matrika, katere elementi so kvaternioni.
Poglej Skalar in Kvaternionska matrika
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Skalar in Laplaceov operator
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Skalar in Lastna vrednost
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Poglej Skalar in Linearna kombinacija
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Skalar in Magnituda
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Skalar in Matematična operacija
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Poglej Skalar in Mehanska napetost
Memristor
Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.
Poglej Skalar in Memristor
Meter na kvadratno sekundo
Meter na kvadratno sekundo (oznaka m/s2 ali ms-2) je izpeljana enota v sistemu SI s katero merimo pospešek.
Poglej Skalar in Meter na kvadratno sekundo
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Skalar in Mirovna masa
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Poglej Skalar in Množenje vektorja s številom
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Skalar in Moč
Momentna magnitudna lestvica
Momentna magnitudna lestvica (oznaka MW ali M) je v seizmologiji mera jakosti potresa po količini sproščene energije.
Poglej Skalar in Momentna magnitudna lestvica
Multivektor
Polivektor (tudi multivektor ali p-vektor) je v multilinearni algebri element, ki pripada zunanji algebri nad vektorskim prostorom.
Poglej Skalar in Multivektor
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Poglej Skalar in Ničelni vektor
Obratna matrika
Obratna matrika (oznaka A^\, za matriko A\) (tudi inverzna matrika ali nesingularna matrika ali nedegenerirana) neke kvadratne matrike A\, je takšna matrika, ki pri množenju z matriko A\, daje enotsko matriko: kjer je.
Poglej Skalar in Obratna matrika
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Skalar in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Poglej Skalar in Oktonion
Parameter lokacije
Parameter lokacije je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega (skalar ali vektor) parametra \mu \! s pomočjo katerega določamo lokacijo ali premik posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Skalar in Parameter lokacije
Paravektor
Paravéktor je izraz, ki se uporablja za kombinacijo skalarja in vektorja v katerikoli Cliffordovi algebri, v fiziki znani kot geometrijska algebra.
Poglej Skalar in Paravektor
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Skalar in Parnost (fizika)
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Poglej Skalar in Potencial
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Poglej Skalar in Prehilbertov prostor
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Skalar in Projektivni prostor
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Poglej Skalar in Psevdoskalar
Psevdovektor
publisher.
Poglej Skalar in Psevdovektor
Relativistična masa
Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.
Poglej Skalar in Relativistična masa
Richterjeva potresna lestvica
Richterjeva potresna lestvica služi za razvrščanje potresov glede na sproščeno seizmično energijo.
Poglej Skalar in Richterjeva potresna lestvica
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Skalar in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Skalar in Seznam matematičnih vsebin
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Skalar in Sila
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Skalar in Siméon-Denis Poisson
Skalar (razločitev)
Skalar je lahko.
Poglej Skalar in Skalar (razločitev)
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Skalar in Skalarni potencial
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Skalar in Skalarni produkt
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Skalar in Skalarno polje
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej Skalar in Sled matrike
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Skalar in Soliton
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Skalar in Splošni gravitacijski zakon
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Skalar in Središčni razteg
Standardna baza
treh razsežnostih je linearna kombinacija standardnih baznih vektorjev '''i''', '''j''' in '''k'''. Standardna baza (tudi naravna baza ali redkeje kànonska baza) je v matematiki za evklidski prostor sestavljena iz enotskih vektorjev, ki imajo smer osi kartezičnega koordinatnega sistema.
Poglej Skalar in Standardna baza
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Skalar in Tenzor
Tenzorski produkt
Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.
Poglej Skalar in Tenzorski produkt
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Skalar in Tenzorsko polje
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Skalar in Tlak
Transponirana matrika
Transponirana matrika (oznaka A^\mathrm\,, včasih tudi ^\!A) je matrika, ki nastane iz matrike A \, pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij.
Poglej Skalar in Transponirana matrika
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Skalar in Ubežna hitrost
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Skalar in Ukrivljenost
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Skalar in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Skalar in Valovna enačba
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Skalar in Vektor (matematika)
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Skalar in Vektor četverec
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Skalar in Vektorski potencial
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Skalar in Vektorski prostor
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Skalar in Virialni izrek
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Skalar in Vladimir Aleksandrovič Fok
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Skalar in Weylova enačba