Hitreje kot brskalnik!
80 odnosi: Albanija, Albanologija, Albanska epska poezija, Alfred Moisiu, Ardijejci, Arilena Ara, Avstro-ogrska vojna mornarica, Štefan Dragutin, Štefan Dušan, Štefan Prvokronani, Štefan Uroš V., Štefan Vladislav I., Železniški promet v Albaniji, Balša II., Balkanski vojni, Bojana (reka), Crmnica, Damastion, Demetrij Hvarski, Državni ateizem, Drim, Gencij, Geografija Albanije, Grad Rozafa, Helena Anžujska, Ilirija (država), Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.), Janjevo, Jurij Nemanjić, Kadan, Konstantinopelski mirovni sporazum (1479), Koriolan Cipiko, Kraljevina Črna gora, Kraljevina Srbija (1217–1345), Labeati, Ljaramani, Matija Mazarek, Mehmed II. Osvajalec, Mihailo Petrović (pilot), Mirela Sula, Mojca Urek, Most Mesi, Mrika, Narodni zgodovinski muzej (Albanija), Nemanjići, Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore, Padec komunizma v Albaniji, Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku, Prevalitanija, Prva balkanska vojna, ..., Prva svetovna vojna, Raška, Rajko Nahtigal, Ramiz Alia, Rdeča Hrvaška, Registrske tablice Albanije, Ronela Hajati, Rusko-turška vojna (1877–1878), Samostan Reževići, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam mest v Albaniji, Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance, Skadrsko jezero, Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008, Slovenski eksonimi, Stefan Branković, Tirana, Tiskarna v Goraždu, Turizem v Albaniji, Uglješa Mrnjavčević, Uroš I. Vukanović, Vrtljivi most, Vukašin Mrnjavčević, Zef Gashi, Zeta pod Balšići, Zgodovina Albanije, Zgodovina Srbije, Zjum, 1371, 1910. Razširi indeks (30 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Skader in Albanija · Poglej več »
Albanologija
Italiji Albanologija je interdisciplinarna veja humanistike, ki obravnava jezik, nošo, literaturo, umetnost, kulturo in zgodovino Albancev.
Novo!!: Skader in Albanologija · Poglej več »
Albanska epska poezija
Albanska epska poezija je oblika epske poezije, ki jo je ustvarilo albansko ljudstvo.
Novo!!: Skader in Albanska epska poezija · Poglej več »
Alfred Moisiu
Alfred Spiro Moisiu, albanski general, inženir, pedagog in politik, * 1. december 1929, Skadar.
Novo!!: Skader in Alfred Moisiu · Poglej več »
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Novo!!: Skader in Ardijejci · Poglej več »
Arilena Ara
Arilena Ara (alb), albanska pevka in televizijska voditeljica *18. julij 1998.
Novo!!: Skader in Arilena Ara · Poglej več »
Avstro-ogrska vojna mornarica
Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.
Novo!!: Skader in Avstro-ogrska vojna mornarica · Poglej več »
Štefan Dragutin
Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.
Novo!!: Skader in Štefan Dragutin · Poglej več »
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Novo!!: Skader in Štefan Dušan · Poglej več »
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Novo!!: Skader in Štefan Prvokronani · Poglej več »
Štefan Uroš V.
Štefan Uroš V. Nemanjić (srbsko Стефан Урош V/Stefan Uroš V), znan tudi kot Uroš Nemočni (srbsko Урош Нејаки/Uroš Nejaki) je bil drugi cesar (car) Srbskega cesarstva, ki je vladal od leta 1355 do 1371.
Novo!!: Skader in Štefan Uroš V. · Poglej več »
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Novo!!: Skader in Štefan Vladislav I. · Poglej več »
Železniški promet v Albaniji
Železniško omrežje v Albaniji Železniški promet v Albaniji igra vedno manj pomembno vlogo v infrastrukturi države.
Novo!!: Skader in Železniški promet v Albaniji · Poglej več »
Balša II.
Balša Balšić (srbsko Балша Балшић) je bil od leta 1378 do 1385 knez Spodnje Zete, ki je razširil njene meje proti jugu v Albanijo in porazil zadnjega albanskega vojvodo Karla Topijo, * ni znano, † 18. september 1385, Savrsko polje, Albanija.
Novo!!: Skader in Balša II. · Poglej več »
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Novo!!: Skader in Balkanski vojni · Poglej več »
Bojana (reka)
Bojana (albansko Bunë, črnogorsko Бојана), reka v Albaniji in Črni gori.
Novo!!: Skader in Bojana (reka) · Poglej več »
Crmnica
Področje Crmnice med številkama 16 in 22 na zemljevidu stare Črne gore. Crmnica (srbsko in črnogorsko Црмница) je zgodovinska pokrajina na jugu Črne gore.
Novo!!: Skader in Crmnica · Poglej več »
Damastion
Iliriji na meji med Grki in Tračani Damastion (grško: Δαμάστιον), antično dardansko mesto na osrednjem Balkanu.
Novo!!: Skader in Damastion · Poglej več »
Demetrij Hvarski
Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου, latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale, * ni znano, † 214.
Novo!!: Skader in Demetrij Hvarski · Poglej več »
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Novo!!: Skader in Državni ateizem · Poglej več »
Drim
Skadru Rečno jezero Koman Drim (ali Drini) je reka v Albaniji.
Novo!!: Skader in Drim · Poglej več »
Gencij
Gencij (grško: Γένθιος, zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št., * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija. Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentis – rod, pleme ali rasa. Bil je sin kralja Plevrata III., ki je vzdrževal tesne stike z Rimsko republiko. Poročen je bil s hčerko dardanskega kralja Monunija. Vladal je iz ardijejske prestolnice Škodre. Na začetku njegovega vladanja so mu Dalmati in Daorsi leta 180 pr. n. št. odrekli pokorščino in razglasili svojo neodvisnost in mesto Rizon je še pred njegovim porazom v tretji ilirski vojni dobilo neodvisnost in zaščito Rimske republike.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 137. Leta 171 pr. n. št. je sklenil zavezništvo z Rimljani proti Makedoncem. Leta 169 pr. n. št. je zamenjal stran in se povezal z makedonskim kraljem Perzejem Makedonskim. V mirovni pogodbi, sklenjeni po prvi ilirski vojni leta 218 pr. n. št., je bilo določeno, da je najjužnejše mesto Ilirskega kraljestva mesto Lisos. Južno od Lisosa je bila plovba ilirskih vojnih ladij prepovedana Leta 168 pr. n. št. je Gencij aretiral rimska odposlanca in ju obtožil, da ne prihajata z miroljubnimi nameni, ampak kot vohuna, potem pa prekršil mirovno pogodbo in opustošil mesti Apolonija in Drač, ki sta bili rimska zaveznika. Rimska vojska pod poveljstvom Lucija Ancinija Gala ga je zato napadla in po samo dvajsetih ali tridesetih dneh vojne pri Škodri porazila.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 136. Naslednje leto so ga odpeljali v Rim in ga razkazovali na Galovem zmagoslavnem sprevodu, potem pa so ga internirali v Iguvij. Natančen datum njegove smrti ni znan. Po Gentijevem porazu v tretji ilirski vojni so Rimljani regijo razdelili na tri upravne enote, imenovane meris. Obseg prve meris ni znan. V drugi so bili Labeati, v tretji pa Acruvium, Rizon in Olcinium in njihova okolica.
Novo!!: Skader in Gencij · Poglej več »
Geografija Albanije
Albanija je majhna država v južni, jugovzhodni Evropi in zahodnem Balkanu, ki je strateško postavljena ob Jadransko in Jonsko morje znotraj Sredozemskega morja z obalo, dolgo približno 362 km.
Novo!!: Skader in Geografija Albanije · Poglej več »
Grad Rozafa
Grad Rozafa (albansko Kalaja e Rozafës), znan tudi kot Skadrski grad (albansko Kalaja e Shkodrës) je grad v bližini mesta Skader v severozahodni Albaniji.
Novo!!: Skader in Grad Rozafa · Poglej več »
Helena Anžujska
Helena Anžujska (srbsko Јелена Анжујска, Jelena Anžujska, francosko Hélène d'Anjou) je bila kot žena srbskega kralja Štefana Uroša I. kraljica Srbije, * okoli 1236, † 8. februar 1314.
Novo!!: Skader in Helena Anžujska · Poglej več »
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Novo!!: Skader in Ilirija (država) · Poglej več »
Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.
Novo!!: Skader in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.) · Poglej več »
Janjevo
Janjevo (Janjevo; Јањево; Janjeva, Janjevë) je naselje v občini Lipljan na Kosovu.
Novo!!: Skader in Janjevo · Poglej več »
Jurij Nemanjić
Jurij Nemanjić ali Jurij Zetski (srbsko Ђорђе Немањић / Đorđe Nemanjić; fl. 1208–1243) je bil veliki knez Zete od najmanj 1208 do najmanj 1243.
Novo!!: Skader in Jurij Nemanjić · Poglej več »
Kadan
Kadan je bil sin Ögedeja, drugega velikega kana Mongolskega cesarstva in Dinastije Juan, in ene od njegovih priležnic, * ni znano, † 1260.
Novo!!: Skader in Kadan · Poglej več »
Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)
Konstantinopelski mirovni sporazum je bil podpisan 25. januarja 1479, s čimer se je končala petnajstletna vojna med Osmanskim cesarstvom in Beneško republiko.
Novo!!: Skader in Konstantinopelski mirovni sporazum (1479) · Poglej več »
Koriolan Cipiko
Koriolan Cipiko (tudi Koriolan Ćipiko in latinsko Coriolanus Ceppico ali Coriolanus Cepio), beneški plemič, hrvaški humanist, zgodovinar in vojak, * 1425, Trogir, † 1493, Trogir.
Novo!!: Skader in Koriolan Cipiko · Poglej več »
Kraljevina Črna gora
Kraljevina Črna gora (črnogorsko Краљевина Црна Гора, Kraljevina Crna Gora) je bila od leta 1910 do 1918 monarhija na ozemlju sedanje Črne gore.
Novo!!: Skader in Kraljevina Črna gora · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Novo!!: Skader in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »
Labeati
Zemljevid naselitve Ilirov Labeati, (latinsko Labeatae), so bili ilirsko pleme, ki je živelo v okolici jezera Palus Labeatis (sedaj Skadarsko jezero).
Novo!!: Skader in Labeati · Poglej več »
Ljaramani
Ljaramani - tudi laramani (laramanë) - predstavljajo zgodovinsko versko skupnost, po narodnosti Albance, ki so v Osmanskem obdobju pripadali dvema ali več veram hkrati: eni doma, drugi v javnosti.
Novo!!: Skader in Ljaramani · Poglej več »
Matija Mazarek
Matija Mazarek (tudi Matija Masarek oziroma Matija Mazrreku (Mattaeus Massarech), hrvaški, albanski ali druge narodnosti duhovnik in katoliški nadškof v Skopju (Osmansko cesarstvo), * 1726 Janjevo, Osmansko cesarstvo, † 8. december 1808, Skopje (danes Severna Makedonija).
Novo!!: Skader in Matija Mazarek · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Skader in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mihailo Petrović (pilot)
Mihailo M. Petrović, srbski letalski podčastnik in vojaški pilot, * 13. junij 1884, Vlakci, † 20. marec 1913, Skader.
Novo!!: Skader in Mihailo Petrović (pilot) · Poglej več »
Mirela Sula
Mirela Sula, albanska književnica, novinarka, * 1975, Skadar.
Novo!!: Skader in Mirela Sula · Poglej več »
Mojca Urek
Mojca Urek, slovenska sociologinja in socialna delavka, * 17. avgust 1966, Koper Mojca Urek je diplomirala na Višji šoli za socialno delo (1988) in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (1991), magisterij je zagovarjala leta 1996 na Filozofski fakulteti v Ljubljani (mednarodni študij Duševno zdravje v skupnosti – program Tempus) in doktorirala je leta 2003 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani s temo Pripovednost socialnega dela.
Novo!!: Skader in Mojca Urek · Poglej več »
Most Mesi
Most Mesi (Ura e Mesit - 'Most v sredini') je most v vasici Mes ki je približno 5 km severovzhodno od Skadra, v severozahodni Albaniji.
Novo!!: Skader in Most Mesi · Poglej več »
Mrika
Mrika je opera v treh dejanjih albanskega skladatelja Prenkë Jakova z libretom v albanskem jeziku Llazarja Siliqija.
Novo!!: Skader in Mrika · Poglej več »
Narodni zgodovinski muzej (Albanija)
Narodni zgodovinski muzej (albansko Muzeu Historik Kombëtar) je zgodovinski muzej v Tirani, odprt 28.
Novo!!: Skader in Narodni zgodovinski muzej (Albanija) · Poglej več »
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Novo!!: Skader in Nemanjići · Poglej več »
Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore
Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore je bila vojaška akcija na Balkanu v zadnjih tednih prve svetovne vojne med 29.
Novo!!: Skader in Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore · Poglej več »
Padec komunizma v Albaniji
Padec komunizma v Albaniji, zadnji tovrstni dogodek v Evropi zunaj Sovjetske zveze, se je pričel decembra 1990, ko so v Tirani izbruhnile študentske demonstracije, čeprav so se protesti začeli že mesece prej v drugih mestih, kot sta Skader in Kavaja.
Novo!!: Skader in Padec komunizma v Albaniji · Poglej več »
Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije (judovstvo, krščanstvo in islam), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt. Po oktobrski revoluciji 7.
Novo!!: Skader in Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku · Poglej več »
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Novo!!: Skader in Prevalitanija · Poglej več »
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Novo!!: Skader in Prva balkanska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Skader in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime. Nastala je okoli leta 1091 kot vazalna kneževina Duklje, srbske države, ki je sama nastala iz zgodnjesrednjeveške Srbske kneževine s središčem v Raški do leta 960. O njej je v primarnih virih po bolgarsko-bizantinskih vojnah zelo malo podatkov. Ustanovitelj kneževine Vukan je prevzel naziv veliki knez, ko je njegov stric in vladar Duklje Konstantin Bodin po desetletjih upora končal v bizantinski ječi. Medtem ko je bila Duklja prizadeta zaradi državljanskih vojn, je Raška nadaljevala boj proti Bizantincem. Raška dinastija Vukanović je uspela dobiti pod svojo oblast večino nekdanje srbske države in se razširiti na jug in vzhod. Knezi so preko diplomatskih zvez z Ogrsko uspeli obdržati svojo neodvisnost preko sredine 12. stoletja. V dinastični državljanski vojni leta 1166 je zmagal Štefan Nemanja. Njegov sin Štefan je bil leta 1217 kronan za prvega srbskega kralja, medtem ko je srednji sin Rastko (Sveti Sava) leta 1219 postal prvi nadškof Srbije.
Novo!!: Skader in Raška · Poglej več »
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Novo!!: Skader in Rajko Nahtigal · Poglej več »
Ramiz Alia
Ramiz Tafë Alia, albanski politik, * 18. oktober 1925, Skader, † 7. oktober 2011, Tirana.
Novo!!: Skader in Ramiz Alia · Poglej več »
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Novo!!: Skader in Rdeča Hrvaška · Poglej več »
Registrske tablice Albanije
Registrske tablice v Albaniji izdajajo regionalne uprave za promet.
Novo!!: Skader in Registrske tablice Albanije · Poglej več »
Ronela Hajati
Ronela Hajati, znana tudi kot Ronela, albanska pevka, besedilopiska in plesalka, * 2. september 1989, Tirana, Albanija.
Novo!!: Skader in Ronela Hajati · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Novo!!: Skader in Rusko-turška vojna (1877–1878) · Poglej več »
Samostan Reževići
Samostan Reževići (srbsko Манастир Режевићи, Manastir Reževići) je srednjeveški samostan Srbske pravoslavne cerkve v vasi Katun Reževići med Budvo in Petrovac na Moru v Črni gori.
Novo!!: Skader in Samostan Reževići · Poglej več »
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Novo!!: Skader in Seznam antičnih plemen v Iliriji · Poglej več »
Seznam mest v Albaniji
V Albaniji se po podatkih albanskega statističnega urada nahaja 74 naselij s statusom mesta.
Novo!!: Skader in Seznam mest v Albaniji · Poglej več »
Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance
Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance.
Novo!!: Skader in Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance · Poglej več »
Skadrsko jezero
Skadrsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.
Novo!!: Skader in Skadrsko jezero · Poglej več »
Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008
Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008, kamor se po šestem mestu v svoji kvalifikacijski skupini G ni uvrstila.
Novo!!: Skader in Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008 · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Skader in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Stefan Branković
Stefan Branković (srbsko Стефан Бранковић) iz srbske dinastije Branković, znan tudi kot Stefan Slepi, je bil od leta 1458 do 1459 despot Srbskega despotata, * okoli 1417, Beograd, † 9. oktober 1459, Grad Beograd pri Vidmu, Italija.
Novo!!: Skader in Stefan Branković · Poglej več »
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Novo!!: Skader in Tirana · Poglej več »
Tiskarna v Goraždu
Psalter iz leta 1521, tiskan v tiskarni v Goraždu ''Goraždanski Trebnik'' iz leta 1523, tiskan v tiskarni v Goraždu Tiskarna v Goraždu (srbsko Горажданска штампарија ali Goraždanska štamparija) je bila ena najzgodnejših tiskarn med SrbiBiggins & Crayne 2000, pp.
Novo!!: Skader in Tiskarna v Goraždu · Poglej več »
Turizem v Albaniji
Turizem v Albaniji je bil ključni element gospodarske dejavnosti države in se nenehno razvija.
Novo!!: Skader in Turizem v Albaniji · Poglej več »
Uglješa Mrnjavčević
Jovan Uglješa Mrnjavčević (srbsko Јован Угљеша Мрњавчевић) je bil srbski vojvoda in despot iz dinastije Mrnjavčević, * ni znano, † 26. september 1371, bitka na Marici.
Novo!!: Skader in Uglješa Mrnjavčević · Poglej več »
Uroš I. Vukanović
Uroš I. Vukanovič (srbsko Урош I Вукановић) je bil od okoli 1112 to 1145 veliki knez (srbsko veliki župan) Velike kneževine Srbije, * 1084/1085, Raška, † 1144/1145, Raška.
Novo!!: Skader in Uroš I. Vukanović · Poglej več »
Vrtljivi most
Vrtljivi most je premični most, ki ima kot glavno strukturno podporo vertikalno locirano podporo in pripadajoč obroč, običajno na ali blizu težišča, v katerem se vodoravno obrača tečaj razponske konstrukcije, kot je prikazano na animirani sliki.
Novo!!: Skader in Vrtljivi most · Poglej več »
Vukašin Mrnjavčević
Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.
Novo!!: Skader in Vukašin Mrnjavčević · Poglej več »
Zef Gashi
Zef Gashi (tudi Jožef oziroma Josip Gaši), * 4. december 1938 (Pešter, župnija Janjevo, Jugoslavija) je kosovsko-albanski duhovnik, sedaj katoliški upokojeni nadškof v Baru.
Novo!!: Skader in Zef Gashi · Poglej več »
Zeta pod Balšići
Zeta (črnogorsko in srbsko Зета, albansko Zeta nën Balshajt) je bila srednjeveška slovanska država na Balkanu, ki je obstajala od leta 1356 do 1421.
Novo!!: Skader in Zeta pod Balšići · Poglej več »
Zgodovina Albanije
Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.
Novo!!: Skader in Zgodovina Albanije · Poglej več »
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Novo!!: Skader in Zgodovina Srbije · Poglej več »
Zjum
Zjum (Zym, Zymi; Зјум, Зјум Хас/Zjum, Zjum Has) je kraj v kosovski občini Prizren s kosovsko-albanskim prebivalstvom.
Novo!!: Skader in Zjum · Poglej več »
1371
1371 (MCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Skader in 1371 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Skader in 1910 · Poglej več »
