Kazalo
55 odnosi: Šennong, Šiungnu, Šjang Džja, Šjao Šin, Šjao Ji, Štiriindvajset zgodovin, Čin Ši Huang, Bambusni letopisi, Ban Gu, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Cesar Ku, Da Džja, Da Ding, Da Geng, Džang Čjan, Džičeng, Džjan Džja, Džong Ding, Dinastija Šang, Dinastija Han, Donghu, Dzu Šin, Dzu Ding, Dzu Ji, Fusu, Glinena vojska, Han (država), Jan (država), Jinšu, Ju Veliki, Knjiga Hana, Knjiga Kasnejšega Hana, Konfucij, Laodzi, Letopisi mojstra Jana, Li Buvej, Lu Dži, Mavzolej prvega cesarja Čina, Modu, Obdobje pomladi in jeseni, Obdobje vojskujočih se držav, Pan Geng, Partsko cesarstvo, Posmrtno ime, Saki, Sima, Sima Tan, Sundzi, Trije vladarji in pet cesarjev, Vo Džja, ... Razširi indeks (5 več) »
Šennong
Šennong/cesar Jan (炎帝) je bil prvi cesar starodavne Kitajske, ki za svoje ljudstvo ni izumil samo kmetijskega orodja, ampak tudi zelišča za zdravljenje bolezni svojega ljudstva; podoba na stenski sliki iz dinastije Han. Šennong (kitajsko 神農), v prostem prevodu "Božanski kmet" ali "Božanski svobodnjak", rojen kot Džjang Šinjan (姜石年), je bil mitološki kitajski vladar in po izročilu prvi cesar Jan.
Poglej Sima Čjan in Šennong
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Sima Čjan in Šiungnu
Šjang Džja
Šjang Džja ali Jang Džja (kitajsko 陽甲) z osebnim imenom Dzi He je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Šjang Džja
Šjao Šin
Šjao Šin (kitajsko 小辛), z osebnim imenom Dzi Song, je bil kralj kitajske dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Šjao Šin
Šjao Ji
Šjao Ji (kitajsko 小乙) z osebnim imenom Dzi Lian je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Šjao Ji
Štiriindvajset zgodovin
Štiriindvajset zgodovin znane tudi kot Prave zgodovine so uradne zgodovine kitajskih dinastij od obdobje od najzgodnejše dinastije leta 3000 pr.
Poglej Sima Čjan in Štiriindvajset zgodovin
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Sima Čjan in Čin Ši Huang
Bambusni letopisi
Bambusni letopisi (kitajsko 竹書紀年, pinjin Zhúshū Jìnián).
Poglej Sima Čjan in Bambusni letopisi
Ban Gu
Ban Gu (kitajsko 班固, pinjin Bān Gù) je bil kitajski zgodovinar, pesnik in politik, najbolj znan po svojem prispevku pri pisanju Knjige Hana, druge od Štiriidvajsetih dinastičnih zgodovin Kitajske, * 32, cesarska Kitajska, † 92, Luojang, Kitajska.
Poglej Sima Čjan in Ban Gu
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Sima Čjan in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Ku
Cesar Ku, ali Dì Kù, znan tudi kot Gaošin (pinjin: Gāoxīn) ali Gaošin Ši (pinjin: Gāoxīn Shì), kitajski cesar.
Poglej Sima Čjan in Cesar Ku
Da Džja
Da Džja ali Taj Džja (kitajsko 太甲) z osebnim imenom Dzi Dži je bil sin kralja Da Dinga in kralj kitajske dinastija Šang.
Poglej Sima Čjan in Da Džja
Da Ding
Da Ding (kitajsko 大丁, pinjin Dà Dīng) ali Taj Ding (kitajsko 太丁, pinjin Tài Dīng) je bil najstarejši sin kralja Tanga.
Poglej Sima Čjan in Da Ding
Da Geng
Da Geng ali Taj Geng (kitajsko 太庚), z osebnim imenom Dzi Bjan (子辨), je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Da Geng
Džang Čjan
Džang Čjan (kitajščina:張 騫; pinjin: Zhang Qian), kitajski raziskovalec in diplomat, * 195 pr. n. št., Handžong, Šaanši, Kitajska, † 114 pr. n. št, Kitajska.
Poglej Sima Čjan in Džang Čjan
Džičeng
Dži ali Džičeng je bilo starodavno mesto na severu Kitajske, ki je postalo najdlje neprekinjeno naseljen del sodobnega Pekinga.
Poglej Sima Čjan in Džičeng
Džjan Džja
Džjan Džja (kitajsko 戔甲) ali He Dan Džja (kitajsko 河亶甲), z osebnim imenom Dzi Dženg, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Džjan Džja
Džong Ding
Džong Ding (kitajsko 仲丁), z osebnim imenom Dzi Džuang, je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Džong Ding
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.
Poglej Sima Čjan in Dinastija Šang
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Sima Čjan in Dinastija Han
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Sima Čjan in Donghu
Dzu Šin
Dzu Šin (kitajsko 祖辛) z osebnim imenom Dzi Dan je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Dzu Šin
Dzu Ding
Dzu Ding (kitajsko 祖丁) z osebnim imenom Dzi Šin je bil kralj kitajske dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Dzu Ding
Dzu Ji
Dzu Ji (kitajsko 祖乙) z osebnim imenom Dzi Teng je bil kitajski kralj iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Dzu Ji
Fusu
Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.
Poglej Sima Čjan in Fusu
Glinena vojska
Glinena vojska je zbirka skulptur iz terakote, ki prikazujejo vojsko prvega kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija.
Poglej Sima Čjan in Glinena vojska
Han (država)
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav.
Poglej Sima Čjan in Han (država)
Jan (država)
url-status.
Poglej Sima Čjan in Jan (država)
Jinšu
Jinšu (kitajsko 殷墟, dobesedno Ruševine Jina) je najdišče ene od starodavnih in glavnih zgodovinskih prestolnic Kitajske.
Poglej Sima Čjan in Jinšu
Ju Veliki
Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.
Poglej Sima Čjan in Ju Veliki
Knjiga Hana
Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr.
Poglej Sima Čjan in Knjiga Hana
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Poglej Sima Čjan in Knjiga Kasnejšega Hana
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Poglej Sima Čjan in Konfucij
Laodzi
Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.
Poglej Sima Čjan in Laodzi
Letopisi mojstra Jana
Letopisi mojsta Jana ali Jan Jingovi letopisi (kitajsko 晏子春秋, Jandzi čunčju) so starodavno besedilo iz obdobja vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.). Letopisi vsebujejo zgodbe, govore in poročila, ki se pripisujejo Jan Jingu, slavnemu uradniku države Či in vojvode Džinga iz Čija (vladal 547–489 pr.
Poglej Sima Čjan in Letopisi mojstra Jana
Li Buvej
Li Buvej je bil kitajski trgovec in politik države Čin v obdobju vojskujočih se držav, * 291 pr.
Poglej Sima Čjan in Li Buvej
Lu Dži
Lu Dži (kitajsko (呂己) ali Jong Dži (雍己), z osebnim imenom Dzi Djan ali Dzi Džov, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang. V Zapisih velikega zgodovinarja ga Sima Čjan omenja kot osmega kralja Šanga, ki je nasledil svojega brata Šjao Džjaja. Ustoličen je bil je letu džjašu (甲戌) z Bojem kot glavnim mestom.
Poglej Sima Čjan in Lu Dži
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Poglej Sima Čjan in Mavzolej prvega cesarja Čina
Modu
Modu, Modun ali Maodun (poenostavljeno kitajsko 冒顿单于, tradicionalno kitajsko 冒頓單于, pinjin Mòdú Chányú, Mòdùn Chányú ali Màodùn Chányú, iz starokitajskega (220 pr. n. št.): *mouᴴ-tuən ali *mək-tuən) je bil sin Toumana in ustanovitelj cesarstva Šiungnu na Mongolski planoti.
Poglej Sima Čjan in Modu
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej Sima Čjan in Obdobje pomladi in jeseni
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Sima Čjan in Obdobje vojskujočih se držav
Pan Geng
Pan Geng (kitajsko 盤庚), z osebnim imenom Dzi Šun, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Pan Geng
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Sima Čjan in Partsko cesarstvo
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Poglej Sima Čjan in Posmrtno ime
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Sima Čjan in Saki
Sima
*Sima je priimek v Sloveniji in tujini.
Poglej Sima Čjan in Sima
Sima Tan
Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.
Poglej Sima Čjan in Sima Tan
Sundzi
Sundzi (kitajsko: 孫子; pinjin: Sūnzǐ, tudi Sun Cu ali Sun-dzi; rojstno ime: Sun Vu ali Čangčing), kitajski general, diplomat in vojaški teoretik, * 544 pr. n. št., † 496 pr. n. št. predvidevano v provinci Vu.
Poglej Sima Čjan in Sundzi
Trije vladarji in pet cesarjev
Trije vladarji in pet cesarjev so bili skupina mitoloških vladarjev in modrecev (šeng) iz starodavne Kitajske.
Poglej Sima Čjan in Trije vladarji in pet cesarjev
Vo Džja
Čjang Džja (kitajsko 羌甲) ali Vo Džja (kitajsko 沃甲) z osebim imenojm Dzi Ju, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang.
Poglej Sima Čjan in Vo Džja
Vu Ji
Vu Ji iz dinastije Šang (kitajsko 武乙), z osebnim imenom Dzi Ču (子瞿), je bil od ok.
Poglej Sima Čjan in Vu Ji
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Sima Čjan in Vu, cesar Hana
Zapisi treh kraljestev
Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n.
Poglej Sima Čjan in Zapisi treh kraljestev
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Sima Čjan in Zapisi velikega zgodovinarja
86 pr. n. št.
86 pr.
Poglej Sima Čjan in 86 pr. n. št.
Prav tako znan kot Sima Qian.