Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Silur

Index Silur

Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Amoniti, Ščipalci, Žuželke, Baltski klif, Brontoscorpio, Cambrijsko hribovje, Devon (geološka doba), Dvojnonoge, Eurypterus, Geografija Evrope, Geografija Indije, Geografija Japonske, Geološka časovna lestvica, Geologija Japonske, Gorovje, Hardangervidda, Kaledonska orogeneza, Karnijske Alpe, Kitzbühelske Alpe, Knighton, Powys, Ksilem, Mehkužci, Množično izumrtje, Narodni park Phong Nha-Ke Bang, Nordland, Ocean Tetida, Ordovicij, Orogeneza, Pljučarice, Prelaz Turracher Höhe, Pterygotus, Sibirija, Skandinavsko gorovje, Stonoge, Strige, Turinško višavje, Volajsko jezero, Zaliv Ha Long, Zemlja.

Amoniti

Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).

Poglej Silur in Amoniti

Ščipalci

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Silur in Ščipalci

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Silur in Žuželke

Baltski klif

Baltski klif (estonsko Balti klint, švedsko Baltiska klinten, rusko Балтийско-Ладожский уступ, Глинт) je erozijski apnenčast klif (pečina) in breg na več otokih Baltskega morja v Estoniji v Leningrajski oblasti Rusije in na otokih Gotland in Öland na Švedskem.

Poglej Silur in Baltski klif

Brontoscorpio

Brontoscorpio anglicus je vrsta fosilnih morskih škorpijonov.

Poglej Silur in Brontoscorpio

Cambrijsko hribovje

Kambrijsko hribovje (angl. Cambrian Mountains, valižansko Mynyddoedd Cambria, v ožjem pomenu: Mid Wales / Elenydd) je gorovje v Walesu.

Poglej Silur in Cambrijsko hribovje

Devon (geološka doba)

Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.

Poglej Silur in Devon (geološka doba)

Dvojnonoge

Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.

Poglej Silur in Dvojnonoge

Eurypterus

Eurypterus je izumrl rod morskih škorpijonov.

Poglej Silur in Eurypterus

Geografija Evrope

Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.

Poglej Silur in Geografija Evrope

Geografija Indije

Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.

Poglej Silur in Geografija Indije

Geografija Japonske

Japonska je otoška država, ki obsega stratovulkanski arhipelag, dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale Vzhodne Azije.

Poglej Silur in Geografija Japonske

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Poglej Silur in Geološka časovna lestvica

Geologija Japonske

Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.

Poglej Silur in Geologija Japonske

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Silur in Gorovje

Hardangervidda

Hardangervidda je gorska planota (norveško vidde) v osrednji južni Norveški, ki pokriva dele okrožij Vestland, Vestfold og Telemark in Viken.

Poglej Silur in Hardangervidda

Kaledonska orogeneza

Kaledonska orogeneza je bila doba nastanka gora, zabeležena v severnih delih Britanskega otočja, Skandinavskega gorovja, Svalbardu, vzhodni Grenlandiji in delih severne in srednje Evrope.

Poglej Silur in Kaledonska orogeneza

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Poglej Silur in Karnijske Alpe

Kitzbühelske Alpe

Kitzbühelske Alpe (nemško Kitzbüheler Alpen ali Kitzbühler Alpen) so gorovje Centralno vzhodnih Alp, ki obdaja mesto Kitzbühel na Tirolskem v Avstriji.

Poglej Silur in Kitzbühelske Alpe

Knighton, Powys

Knighton (valižansko Tref-y-clawdd ali Trefyclo) je majhen trg in skupnost v Powysu v Walesu v zgodovinskih okrajnih mejah Radnorshira.

Poglej Silur in Knighton, Powys

Ksilem

listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.

Poglej Silur in Ksilem

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Silur in Mehkužci

Množično izumrtje

rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.

Poglej Silur in Množično izumrtje

Narodni park Phong Nha-Ke Bang

Pogled na reko Son Jama Phong Nha Narodni park Phong Nha-Kẻ Bàng (vietnamsko Vườn quốc gia Phong Nha-Kẻ Bàng) je narodni park na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Poglej Silur in Narodni park Phong Nha-Ke Bang

Nordland

Nordland (lulesamijsko Nordlánnda, južnosamijsko Nordlaante, severnosamijsko Nordlánda) je okrožje na Norveškem v regiji Severna Norveška, najmanj naseljeno od vseh 11 okrožij, meji na Troms og Finnmark na severu, Trøndelag na jugu, okrožje Norrbotten na Švedskem na vzhodu, okrožje Västerbotten na jugovzhodu in Atlantski ocean (Norveško morje) na zahodu.

Poglej Silur in Nordland

Ocean Tetida

Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.

Poglej Silur in Ocean Tetida

Ordovicij

Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.

Poglej Silur in Ordovicij

Orogeneza

Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.

Poglej Silur in Orogeneza

Pljučarice

Pljučarice (znanstveno ime Dipnoi) so podrazred rib mesnatoplavutaric, ki spadajo med živeče fosile.

Poglej Silur in Pljučarice

Prelaz Turracher Höhe

Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.

Poglej Silur in Prelaz Turracher Höhe

Pterygotus

Pterygotus (krilata žival ali plavutasta žival) je drugi največji znani eurypterid oziroma morski škorpijon in eden največjih členonožcev vseh časov.

Poglej Silur in Pterygotus

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Poglej Silur in Sibirija

Skandinavsko gorovje

Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.

Poglej Silur in Skandinavsko gorovje

Stonoge

Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.

Poglej Silur in Stonoge

Strige

Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.

Poglej Silur in Strige

Turinško višavje

Turinško višavje ali Turinško-Vogtlandsko skrilasto hribovje (nemško Thüringer Schiefergebirge ali Thüringisches Schiefergebirge, dobesedno »Turinško skrilasto hribovje«) je nizko hribovje v nemški zvezni državi Turingiji.

Poglej Silur in Turinško višavje

Volajsko jezero

Volajsko jezero (nemško Wolayer See) je gorsko jezero na koroški strani Karnijskega glavnega grebena v bližini prelaza Plöcken.

Poglej Silur in Volajsko jezero

Zaliv Ha Long

Zaliv Hạ Long (Vịnh Hạ Long) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in priljubljena popotniška destinacija v provinci Quảng Ninh v Vietnamu.

Poglej Silur in Zaliv Ha Long

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Silur in Zemlja