Odpri v Google MapsKazalo
27 odnosi: Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Dobrič, Bolgarija, Donava, Eduard Ivanovič Totleben, Gazi II. Geraj, Geografija Bolgarije, Goti, Gotska vojna (376–382), Ivajlo, Ivan Asen III., Ivan Vladislav, Kara Mustafa Paša, Komneni, Mihail Dmitrijevič Gorčakov, Naravni rezervat Srebǎrna, Nogaj, Občina Silistra, Občine v Bolgariji, Obmejno mesto, Omer paša Latas, Ruse, Seznam mest v Bolgariji, Silistra (okraj), Svjatoslav I. Kijevski, Ulm, Via Militaris, Vlad II. Drakul.
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Silistra in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dobrič, Bolgarija
Dobrič je glavno mesto okraja Dobrič v severovzhodni Bolgariji, nedaleč od obale Črnega morja.
Poglej Silistra in Dobrič, Bolgarija
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Silistra in Donava
Eduard Ivanovič Totleben
Grof Eduard Ivanovič Totleben, ruski vojaški inženir in general baltsko-nemškega rodu, * 20. maj 1818, Mitava, Ruski imperij (danes Jelgava, Latvija), † 1. julij 1884, Bad Soden, Nemško cesarstvo.
Poglej Silistra in Eduard Ivanovič Totleben
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Silistra in Gazi II. Geraj
Geografija Bolgarije
Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej.
Poglej Silistra in Geografija Bolgarije
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Silistra in Goti
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Poglej Silistra in Gotska vojna (376–382)
Ivajlo
Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.
Poglej Silistra in Ivajlo
Ivan Asen III.
Ivan Asen III. (bolgarsko Иван Асен III, tudi Йоан Асен III, Joan Asen III) je bil leta 1279-1280 bolgarski car, * 1259/1260, † 1303.
Poglej Silistra in Ivan Asen III.
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Silistra in Ivan Vladislav
Kara Mustafa Paša
Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.
Poglej Silistra in Kara Mustafa Paša
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Silistra in Komneni
Mihail Dmitrijevič Gorčakov
Mihail Dmitrijevič Gorčakov (rusko Михаи́л Дми́триевич Горчако́в, poljsko Michaił Dymitrowicz Gorczakow) je bil ruski topniški general iz družine Gorčakov, ki je poveljeval ruskim silam v zadnjih fazah krimske vojne, in bil kasneje od leta 1856 do svoje smrti namestnik (podkralj) Kraljevine Poljske, * 28 januar/8.
Poglej Silistra in Mihail Dmitrijevič Gorčakov
Naravni rezervat Srebǎrna
Naravni rezervat Srebǎrna (bolgarsko Природен резерват Сребърна, Priroden rezervat Srebǎrna) je naravni rezervat v južni Dobrudži v severovzhodni Bolgariji.
Poglej Silistra in Naravni rezervat Srebǎrna
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Silistra in Nogaj
Občina Silistra
Občina Silistra je občina v istoimenski provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.
Poglej Silistra in Občina Silistra
Občine v Bolgariji
Občine in naselja v Bolgariji so: Okraj Blagoevgrad Okraj Burgas Okraj Silistra Kategorija:Upravna delitev Bolgarije.
Poglej Silistra in Občine v Bolgariji
Obmejno mesto
Trst Obmejno mesto je mesto, ki leži v neposredni bližini meje med dvema državama, provincama ali regijama.
Poglej Silistra in Obmejno mesto
Omer paša Latas
Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Silistra in Omer paša Latas
Ruse
Ruse (zgodovinsko Rusčuk) je glavno mesto okraja Ruse v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Giurgiu.
Poglej Silistra in Ruse
Seznam mest v Bolgariji
To je seznam vseh naselij v Bolgariji, ki imajo status mesta.
Poglej Silistra in Seznam mest v Bolgariji
Silistra (okraj)
Okraj Silistra v Bolgariji Okraj Silistra je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.
Poglej Silistra in Silistra (okraj)
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Silistra in Svjatoslav I. Kijevski
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Silistra in Ulm
Via Militaris
Kratek odsek Via Militaris blizu Castra rubra v Bolgariji Via Militaris ali Via Diagonalis je bila rimska cesta, ki je vzpostavila kopensko povezavo med Evropo in Malo Azijo.
Poglej Silistra in Via Militaris
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Poglej Silistra in Vlad II. Drakul