Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Sigma

Index Sigma

Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.

Kazalo

  1. 17 odnosi: Abeceda, Črka, Digama, Feničanska abeceda, Glagolica, Grška abeceda, Ihtis, Matematična konstanta, Problem števila zrn na šahovnici, Radarski presek, Sigma (razločitev), Stefanova konstanta, Stigma (črka), Vojničev rokopis, Vsota, Zabukovica, С.

Abeceda

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).

Poglej Sigma in Abeceda

Črka

Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).

Poglej Sigma in Črka

Digama

Digama (velika črka Ϝ, mala črka ϝ) je starinska grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.

Poglej Sigma in Digama

Feničanska abeceda

Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.

Poglej Sigma in Feničanska abeceda

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Sigma in Glagolica

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Sigma in Grška abeceda

Ihtis

Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo. ἸΧΘΥΣ Zgodnji krožni simbol ihtis iz Efeza Ihtis ali ihtus (v grških črkah) je v stari grščini beseda, ki pomeni riba.

Poglej Sigma in Ihtis

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Poglej Sigma in Matematična konstanta

Problem števila zrn na šahovnici

Problem števila zrn na šahovnici je v razvedrilni matematiki problem v obliki besednega problema: V problemu se poleg riževih pojavljajo lahko tudi pšenična zrna.

Poglej Sigma in Problem števila zrn na šahovnici

Radarski presek

Polarni diagram radarskega preseka za letalo Douglas A-26 Invader Radarski presek (angl. radar cross-section, (RCS)) je merilo za radarsko opaznost nekega objekta in pove, v kolikšni meri nek objekt odbija elektromagnetno valovanje.

Poglej Sigma in Radarski presek

Sigma (razločitev)

Sigma je lahko.

Poglej Sigma in Sigma (razločitev)

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Poglej Sigma in Stefanova konstanta

Stigma (črka)

Stigma (grško: oziroma; velika črka:, mala črka) je grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.

Poglej Sigma in Stigma (črka)

Vojničev rokopis

Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.

Poglej Sigma in Vojničev rokopis

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Poglej Sigma in Vsota

Zabukovica

Zabukovica je razloženo nekdaj rudarsko naselje v Občini Žalec.

Poglej Sigma in Zabukovica

С

С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.

Poglej Sigma in С

Prav tako znan kot Sigma (črka), Σ.