Kazalo
95 odnosi: Algebrska geometrija, Arthur Moritz Schönflies, Avtolik, Črna luknja, Brouwerjev izrek o negibni točki, Duocilinder, Dvokotnik, Elipsoid, Eliptična geometrija, Enotska krožnica, Enotska sfera, Eulerjev izrek o poliedrih, Eulerjeva karakteristika, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Gaussova ukrivljenost, George David Birkhoff, Gostota sile, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hipsiklej, Islamska arhitektura, Izrojenost (matematika), Kompleksna ravnina, Koordinatni sistem, Kotna ločljivost, Kristalografska točkovna skupina, Krogla, Kubooktaeder, Kvadrik, Leča (optika), Luna (matematika), Maple, Metrika FLRW, Milni mehurček, Mnogoterost, Morinova ploskev, Navidezna lega Sonca, Orientabilnost, Ortodroma, Ploskev, Poincaréjeva domneva, Prasevanje, Pravilni polieder, Pravilni politop, Prisekani ikozidodekaeder, Projektivni polieder, Psevdosfera, Ravninski graf, Realna projektivna ravnina, ... Razširi indeks (45 več) »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Sfera in Algebrska geometrija
Arthur Moritz Schönflies
Arthur Moritz Schönflies (tudi Schoenflies), nemški matematik, * 17. april 1853, Landsberg na Varti (danes Gorzów Wielkopolski, Poljska), † 27. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Sfera in Arthur Moritz Schönflies
Avtolik
Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.
Poglej Sfera in Avtolik
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Sfera in Črna luknja
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Poglej Sfera in Brouwerjev izrek o negibni točki
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Poglej Sfera in Duocilinder
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Sfera in Dvokotnik
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Sfera in Elipsoid
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Sfera in Eliptična geometrija
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Sfera in Enotska krožnica
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej Sfera in Enotska sfera
Eulerjev izrek o poliedrih
Eulerjev izrek o poliedrih (ali Eulerjeva poliedrska formula) je v geometriji izrek, ki povezuje število oglišč, robov in stranskih ploskev konveksnih poliedrov, topološko enakovrednih sferi: kjer je.
Poglej Sfera in Eulerjev izrek o poliedrih
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Sfera in Eulerjeva karakteristika
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Sfera in Evklidski prostor
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Sfera in Felix Christian Klein
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Sfera in Gaussova ukrivljenost
George David Birkhoff
George David Birkhoff, ameriški matematik, * 21. marec 1884, Overisel, Michigan, ZDA, † 12. november 1944, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Sfera in George David Birkhoff
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Sfera in Gostota sile
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Sfera in Hiparh
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Sfera in Hiperbolična geometrija
Hipsiklej
Hipsiklej (Hipsiklés hó Aleksandreús), starogrški matematik in astronom, * okoli 190 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 120 pr. n. št.
Poglej Sfera in Hipsiklej
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Sfera in Islamska arhitektura
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Sfera in Izrojenost (matematika)
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Sfera in Kompleksna ravnina
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Sfera in Koordinatni sistem
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Sfera in Kotna ločljivost
Kristalografska točkovna skupina
Vrtenje Zrcaljenje Inverzija Kombinacija rotacije 2. reda, inverzije in zrcaljenja Kristalografska točkovna skupina je niz simetrijskih operacij, na primer rotacij in zrcaljenj, v katerih ostane pri premiku vsakega atoma kristala na položaj drugega istovrstnega atoma točka, okoli katere poteče operacija, fiksna.
Poglej Sfera in Kristalografska točkovna skupina
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Sfera in Krogla
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Sfera in Kubooktaeder
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Poglej Sfera in Kvadrik
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Sfera in Leča (optika)
Luna (matematika)
Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.
Poglej Sfera in Luna (matematika)
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Sfera in Maple
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Sfera in Metrika FLRW
Milni mehurček
Milni mehurček Odsev oblaka v milnem mehurčku Mílni mehúrček je zelo tanka plast milne vode v obliki sfere.
Poglej Sfera in Milni mehurček
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Sfera in Mnogoterost
Morinova ploskev
Pogled na Morinovo ploskev od zgoraj. Pogled na Morinovo ploskev iz strani. Morinova ploskev je zgled polovičnega modela obračanja (zavihanja) sfere navzven, ki ga je odkril slepi francoski matematik Bernard Morin (rojen 1931).
Poglej Sfera in Morinova ploskev
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Sfera in Navidezna lega Sonca
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Poglej Sfera in Orientabilnost
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Sfera in Ortodroma
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Sfera in Ploskev
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Sfera in Poincaréjeva domneva
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Sfera in Prasevanje
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Sfera in Pravilni polieder
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Sfera in Pravilni politop
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Sfera in Prisekani ikozidodekaeder
Projektivni polieder
Projektivni polieder (globalni projektivni polieder) je v geometriji teselacija realne projektivne ravnine.
Poglej Sfera in Projektivni polieder
Psevdosfera
Psevdosfera je izraz, ki se v geometriji uporablja za ploskve s konstantno negativno Gaussovo ukrivljenostjo.
Poglej Sfera in Psevdosfera
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Sfera in Ravninski graf
Realna projektivna ravnina
Realna projektivna ravnina (oznaka \mathbb R \mathbb P^2 \) je v matematiki kompaktna neorientabilna dvorazsežna mnogoterost, ki je ne moremo vložiti v običajni trirazsežni prostor brez tega, da bi sekala samo sebe.
Poglej Sfera in Realna projektivna ravnina
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Sfera in Riemannova ploskev
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Sfera in Riemannova sfera
Rimska ploskev
Animacija rimske ploskve (klikni na sliko). Rimska ploskev (tudi Steinerjeva rimska ploskev) je sebe sekajoča preslikava realnega projektivnega prostora v trirazsežni prostor z nenavadno visoko stopnjo simetrije.
Poglej Sfera in Rimska ploskev
Rod (matematika)
Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.
Poglej Sfera in Rod (matematika)
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Sfera in Rombiikozidodekaeder
Rotacijska ploskev
Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.
Poglej Sfera in Rotacijska ploskev
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Sfera in Samarkand
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Poglej Sfera in Schwarzev trikotnik
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Sfera in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogoterosti
Seznam mnogoterosti vsebuje mnogoterosti.
Poglej Sfera in Seznam mnogoterosti
Seznam ploskev
Seznam ploskev.
Poglej Sfera in Seznam ploskev
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Sfera in Sferna geometrija
Sferna krivulja
Sferna krivulja je tista krivulja, ki leži na sferi.
Poglej Sfera in Sferna krivulja
Sferna spirala
Sferna spirala je sferna krivulja, ki jo opravi telo, ki se giblje od južnega proti severnemu polu sfere in pri tem tvori stalni kot (ne pa pravi kot) s poldnevniki.
Poglej Sfera in Sferna spirala
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Sfera in Sferna trigonometrija
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Sfera in Sferni koordinatni sistem
Sferni polieder
Najbolj znan sferni polieder je nogometna žoga, ki se jo lahko predstavlja kot sferni prisekani ikozaeder. Sferni polieder v matematiki pomeni tlakovanje sfere.
Poglej Sfera in Sferni polieder
Sfernost
okroglost (vodoravno). Sfêrnost (tudi sfêričnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere.
Poglej Sfera in Sfernost
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Poglej Sfera in Sferoid
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Sfera in Siméon-Denis Poisson
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Sfera in Simetrijska grupa
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Sfera in Skalarni potencial
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Poglej Sfera in Smaleov paradoks
Srednja ukrivljenost
Srednja ukrivljenost (oznaka H) ploskve S je zunanje merilo za določanje ukrivljenosti.
Poglej Sfera in Srednja ukrivljenost
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Sfera in Stefan-Boltzmannov zakon
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Poglej Sfera in Stephen Smale
Superkvadrik
Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.
Poglej Sfera in Superkvadrik
Temeljni mnogokotnik
Temeljni mnogokotnik (tudi fundamentalni poligon) je v matematiki oziroma geometrijski topologiji zaprt mnogokotnik, ki ga sestavlja parno število usmerjenih stranic tako, da lahko paroma določimo posamezne stranice.
Poglej Sfera in Temeljni mnogokotnik
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Sfera in Teorija superstrun
Thomsonov problem
Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.
Poglej Sfera in Thomsonov problem
Tokamak
Tokamak je naprava, ki proizvaja toroidno (v obliki napihnjene zračnice) magnetno polje za omejevanje plazme.
Poglej Sfera in Tokamak
Topološka teorija grafov
Topološka teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Sfera in Topološka teorija grafov
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Sfera in Torus
Trapezorombski dodekaeder
Trapezorombski dodekaeder je konveksni mnogokotnik polieder, ki ima 6 rombskih in 6 trapezoidnih stranskih ploskev.
Poglej Sfera in Trapezorombski dodekaeder
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Sfera in Trikotnik
Tunelska ploskev
Del torusa, ki je posebni primer ciklide. Črne črte pomenijo dve veji goriščne ploskve, ki sta v tem primeru obe degenerirani v krivulji. Ploskev se lahko generira kot ovojnica sfer s središči na teh črtah. Tunelska ploskev je ploskev, ki je nastala kot ovojnica družin sfer, ki jim središča ležijo na prostorski krivulji.
Poglej Sfera in Tunelska ploskev
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Sfera in Ukrivljenost
Van der Waalsov polmer
Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.
Poglej Sfera in Van der Waalsov polmer
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Sfera in Vektor (matematika)
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Sfera in Veliki krog
Vivianijeva krivulja
Vivianijeva krivulja kot presek sfere in valja (v zeleni barvi). Vivianijeva krivulja (tudi Vivianijevo okno) je zaprta prostorska krivulja, ki se jo dobi v preseku sfere in valja tako, da je valj tangenta na sfero in da teče skozi središče sfere.
Poglej Sfera in Vivianijeva krivulja
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Sfera in Vozelna precesija
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Sfera in Wythoffov simbol
Wythoffova konstrukcija
right Wythoffova konstrukcija je način konstruiranja uniformnih poliedrov ali ravninskega tlakovanja.
Poglej Sfera in Wythoffova konstrukcija
1 E6 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 km² (100 hektarov) in 10 km² (1000 hektarov).
Poglej Sfera in 1 E6 m²