Hitreje kot brskalnik!
95 odnosi: Algebrska geometrija, Arthur Moritz Schönflies, Avtolik, Črna luknja, Brouwerjev izrek o negibni točki, Duocilinder, Dvokotnik, Elipsoid, Eliptična geometrija, Enotska krožnica, Enotska sfera, Eulerjev izrek o poliedrih, Eulerjeva karakteristika, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Gaussova ukrivljenost, George David Birkhoff, Gostota sile, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hipsiklej, Islamska arhitektura, Izrojenost (matematika), Kompleksna ravnina, Koordinatni sistem, Kotna ločljivost, Kristalografska točkovna skupina, Krogla, Kubooktaeder, Kvadrik, Leča (optika), Luna (matematika), Maple, Metrika FLRW, Milni mehurček, Mnogoterost, Morinova ploskev, Navidezna lega Sonca, Orientabilnost, Ortodroma, Ploskev, Poincaréjeva domneva, Prasevanje, Pravilni polieder, Pravilni politop, Prisekani ikozidodekaeder, Projektivni polieder, Psevdosfera, Ravninski graf, Realna projektivna ravnina, ..., Riemannova ploskev, Riemannova sfera, Rimska ploskev, Rod (matematika), Rombiikozidodekaeder, Rotacijska ploskev, Samarkand, Schwarzev trikotnik, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogoterosti, Seznam ploskev, Sferna geometrija, Sferna krivulja, Sferna spirala, Sferna trigonometrija, Sferni koordinatni sistem, Sferni polieder, Sfernost, Sferoid, Siméon-Denis Poisson, Simetrijska grupa, Skalarni potencial, Smaleov paradoks, Srednja ukrivljenost, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Smale, Superkvadrik, Temeljni mnogokotnik, Teorija superstrun, Thomsonov problem, Tokamak, Topološka teorija grafov, Torus, Trapezorombski dodekaeder, Trikotnik, Tunelska ploskev, Ukrivljenost, Van der Waalsov polmer, Vektor (matematika), Veliki krog, Vivianijeva krivulja, Vozelna precesija, Wythoffov simbol, Wythoffova konstrukcija, 1 E6 m². Razširi indeks (45 več) »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Sfera in Algebrska geometrija · Poglej več »
Arthur Moritz Schönflies
Arthur Moritz Schönflies (tudi Schoenflies), nemški matematik, * 17. april 1853, Landsberg na Varti (danes Gorzów Wielkopolski, Poljska), † 27. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Novo!!: Sfera in Arthur Moritz Schönflies · Poglej več »
Avtolik
Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.
Novo!!: Sfera in Avtolik · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Sfera in Črna luknja · Poglej več »
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Novo!!: Sfera in Brouwerjev izrek o negibni točki · Poglej več »
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Novo!!: Sfera in Duocilinder · Poglej več »
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Novo!!: Sfera in Dvokotnik · Poglej več »
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Novo!!: Sfera in Elipsoid · Poglej več »
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Novo!!: Sfera in Eliptična geometrija · Poglej več »
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Novo!!: Sfera in Enotska krožnica · Poglej več »
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Novo!!: Sfera in Enotska sfera · Poglej več »
Eulerjev izrek o poliedrih
Eulerjev izrek o poliedrih (ali Eulerjeva poliedrska formula) je v geometriji izrek, ki povezuje število oglišč, robov in stranskih ploskev konveksnih poliedrov, topološko enakovrednih sferi: kjer je.
Novo!!: Sfera in Eulerjev izrek o poliedrih · Poglej več »
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Novo!!: Sfera in Eulerjeva karakteristika · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Sfera in Evklidski prostor · Poglej več »
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Sfera in Felix Christian Klein · Poglej več »
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Novo!!: Sfera in Gaussova ukrivljenost · Poglej več »
George David Birkhoff
George David Birkhoff, ameriški matematik, * 21. marec 1884, Overisel, Michigan, ZDA, † 12. november 1944, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Sfera in George David Birkhoff · Poglej več »
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Novo!!: Sfera in Gostota sile · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Sfera in Hiparh · Poglej več »
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Novo!!: Sfera in Hiperbolična geometrija · Poglej več »
Hipsiklej
Hipsiklej (Hipsiklés hó Aleksandreús), starogrški matematik in astronom, * okoli 190 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 120 pr. n. št.
Novo!!: Sfera in Hipsiklej · Poglej več »
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Novo!!: Sfera in Islamska arhitektura · Poglej več »
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Novo!!: Sfera in Izrojenost (matematika) · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Sfera in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Sfera in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Novo!!: Sfera in Kotna ločljivost · Poglej več »
Kristalografska točkovna skupina
Vrtenje Zrcaljenje Inverzija Kombinacija rotacije 2. reda, inverzije in zrcaljenja Kristalografska točkovna skupina je niz simetrijskih operacij, na primer rotacij in zrcaljenj, v katerih ostane pri premiku vsakega atoma kristala na položaj drugega istovrstnega atoma točka, okoli katere poteče operacija, fiksna.
Novo!!: Sfera in Kristalografska točkovna skupina · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Sfera in Krogla · Poglej več »
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: Sfera in Kubooktaeder · Poglej več »
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Novo!!: Sfera in Kvadrik · Poglej več »
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Novo!!: Sfera in Leča (optika) · Poglej več »
Luna (matematika)
Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.
Novo!!: Sfera in Luna (matematika) · Poglej več »
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Novo!!: Sfera in Maple · Poglej več »
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Novo!!: Sfera in Metrika FLRW · Poglej več »
Milni mehurček
Milni mehurček Odsev oblaka v milnem mehurčku Mílni mehúrček je zelo tanka plast milne vode v obliki sfere.
Novo!!: Sfera in Milni mehurček · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Sfera in Mnogoterost · Poglej več »
Morinova ploskev
Pogled na Morinovo ploskev od zgoraj. Pogled na Morinovo ploskev iz strani. Morinova ploskev je zgled polovičnega modela obračanja (zavihanja) sfere navzven, ki ga je odkril slepi francoski matematik Bernard Morin (rojen 1931).
Novo!!: Sfera in Morinova ploskev · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Sfera in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Novo!!: Sfera in Orientabilnost · Poglej več »
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Novo!!: Sfera in Ortodroma · Poglej več »
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Novo!!: Sfera in Ploskev · Poglej več »
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Novo!!: Sfera in Poincaréjeva domneva · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Sfera in Prasevanje · Poglej več »
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Novo!!: Sfera in Pravilni polieder · Poglej več »
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Novo!!: Sfera in Pravilni politop · Poglej več »
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: Sfera in Prisekani ikozidodekaeder · Poglej več »
Projektivni polieder
Projektivni polieder (globalni projektivni polieder) je v geometriji teselacija realne projektivne ravnine.
Novo!!: Sfera in Projektivni polieder · Poglej več »
Psevdosfera
Psevdosfera je izraz, ki se v geometriji uporablja za ploskve s konstantno negativno Gaussovo ukrivljenostjo.
Novo!!: Sfera in Psevdosfera · Poglej več »
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Novo!!: Sfera in Ravninski graf · Poglej več »
Realna projektivna ravnina
Realna projektivna ravnina (oznaka \mathbb R \mathbb P^2 \) je v matematiki kompaktna neorientabilna dvorazsežna mnogoterost, ki je ne moremo vložiti v običajni trirazsežni prostor brez tega, da bi sekala samo sebe.
Novo!!: Sfera in Realna projektivna ravnina · Poglej več »
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Novo!!: Sfera in Riemannova ploskev · Poglej več »
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Novo!!: Sfera in Riemannova sfera · Poglej več »
Rimska ploskev
Animacija rimske ploskve (klikni na sliko). Rimska ploskev (tudi Steinerjeva rimska ploskev) je sebe sekajoča preslikava realnega projektivnega prostora v trirazsežni prostor z nenavadno visoko stopnjo simetrije.
Novo!!: Sfera in Rimska ploskev · Poglej več »
Rod (matematika)
Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.
Novo!!: Sfera in Rod (matematika) · Poglej več »
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Novo!!: Sfera in Rombiikozidodekaeder · Poglej več »
Rotacijska ploskev
Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.
Novo!!: Sfera in Rotacijska ploskev · Poglej več »
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Novo!!: Sfera in Samarkand · Poglej več »
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Novo!!: Sfera in Schwarzev trikotnik · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Sfera in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam mnogoterosti
Seznam mnogoterosti vsebuje mnogoterosti.
Novo!!: Sfera in Seznam mnogoterosti · Poglej več »
Seznam ploskev
Seznam ploskev.
Novo!!: Sfera in Seznam ploskev · Poglej več »
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine. Torej je to dvorazsežna mnogoterost. Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere.
Novo!!: Sfera in Sferna geometrija · Poglej več »
Sferna krivulja
Sferna krivulja je tista krivulja, ki leži na sferi.
Novo!!: Sfera in Sferna krivulja · Poglej več »
Sferna spirala
Sferna spirala je sferna krivulja, ki jo opravi telo, ki se giblje od južnega proti severnemu polu sfere in pri tem tvori stalni kot (ne pa pravi kot) s poldnevniki.
Novo!!: Sfera in Sferna spirala · Poglej več »
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Novo!!: Sfera in Sferna trigonometrija · Poglej več »
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Novo!!: Sfera in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »
Sferni polieder
Najbolj znan sferni polieder je nogometna žoga, ki se jo lahko predstavlja kot sferni prisekani ikozaeder. Sferni polieder v matematiki pomeni tlakovanje sfere.
Novo!!: Sfera in Sferni polieder · Poglej več »
Sfernost
okroglost (vodoravno). Sfêrnost (tudi sfêričnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere.
Novo!!: Sfera in Sfernost · Poglej več »
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Novo!!: Sfera in Sferoid · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Sfera in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.
Novo!!: Sfera in Simetrijska grupa · Poglej več »
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Novo!!: Sfera in Skalarni potencial · Poglej več »
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Novo!!: Sfera in Smaleov paradoks · Poglej več »
Srednja ukrivljenost
Srednja ukrivljenost (oznaka H) ploskve S je zunanje merilo za določanje ukrivljenosti.
Novo!!: Sfera in Srednja ukrivljenost · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Sfera in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Novo!!: Sfera in Stephen Smale · Poglej več »
Superkvadrik
Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.
Novo!!: Sfera in Superkvadrik · Poglej več »
Temeljni mnogokotnik
Temeljni mnogokotnik (tudi fundamentalni poligon) je v matematiki oziroma geometrijski topologiji zaprt mnogokotnik, ki ga sestavlja parno število usmerjenih stranic tako, da lahko paroma določimo posamezne stranice.
Novo!!: Sfera in Temeljni mnogokotnik · Poglej več »
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Novo!!: Sfera in Teorija superstrun · Poglej več »
Thomsonov problem
Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.
Novo!!: Sfera in Thomsonov problem · Poglej več »
Tokamak
Tokamak je naprava, ki proizvaja toroidno (v obliki napihnjene zračnice) magnetno polje za omejevanje plazme.
Novo!!: Sfera in Tokamak · Poglej več »
Topološka teorija grafov
Topološka teorija grafov je veja teorije grafov.
Novo!!: Sfera in Topološka teorija grafov · Poglej več »
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Novo!!: Sfera in Torus · Poglej več »
Trapezorombski dodekaeder
Trapezorombski dodekaeder je konveksni mnogokotnik polieder, ki ima 6 rombskih in 6 trapezoidnih stranskih ploskev.
Novo!!: Sfera in Trapezorombski dodekaeder · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Sfera in Trikotnik · Poglej več »
Tunelska ploskev
Del torusa, ki je posebni primer ciklide. Črne črte pomenijo dve veji goriščne ploskve, ki sta v tem primeru obe degenerirani v krivulji. Ploskev se lahko generira kot ovojnica sfer s središči na teh črtah. Tunelska ploskev je ploskev, ki je nastala kot ovojnica družin sfer, ki jim središča ležijo na prostorski krivulji.
Novo!!: Sfera in Tunelska ploskev · Poglej več »
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Novo!!: Sfera in Ukrivljenost · Poglej več »
Van der Waalsov polmer
Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.
Novo!!: Sfera in Van der Waalsov polmer · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Sfera in Vektor (matematika) · Poglej več »
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Novo!!: Sfera in Veliki krog · Poglej več »
Vivianijeva krivulja
Vivianijeva krivulja kot presek sfere in valja (v zeleni barvi). Vivianijeva krivulja (tudi Vivianijevo okno) je zaprta prostorska krivulja, ki se jo dobi v preseku sfere in valja tako, da je valj tangenta na sfero in da teče skozi središče sfere.
Novo!!: Sfera in Vivianijeva krivulja · Poglej več »
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Novo!!: Sfera in Vozelna precesija · Poglej več »
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Novo!!: Sfera in Wythoffov simbol · Poglej več »
Wythoffova konstrukcija
right Wythoffova konstrukcija je način konstruiranja uniformnih poliedrov ali ravninskega tlakovanja.
Novo!!: Sfera in Wythoffova konstrukcija · Poglej več »
1 E6 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 km² (100 hektarov) in 10 km² (1000 hektarov).
Novo!!: Sfera in 1 E6 m² · Poglej več »
