Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Sečuan

Index Sečuan

Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.

86 odnosi: Agra, Indija, Aj Veivei, Andrej Grmovšek, Šaanši, Šu (kraljestvo), Šu Han, Šuandzang, Železniška proga Činghaj–Tibet, Čen Šov, Čengdu, Čin Džjušao, Činghaj, Čongčing, Črni kamenjak, Ba (država), Bangalore, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Chengdujska cesta, Ljubljana, Džjudžajgov, Džu De, Deng Šjaoping, Deng Čangjov, Dinastija Šang, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Dougong, Emej Šan, Gansu, Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska), Grbančastolistna panešplja, Guidžov, Huanglong (Sečuan), Jangce, Jez Šjangdžjaba, Ju Veliki, Junan, Kandi, Kitajska novoletna grafika, Kitajska puščavska mačka, Lasa, Lešanski veliki Buda, Li Baj, Lidžjang, Ljang Guanglje, Lju Bej, Ljubljana, Ljudska republika Kitajska, Luo Ruičing, Mongolsko cesarstvo, Namakalni sistem Dudžjangjan, ..., Naravna katastrofa, Obdobje pomladi in jeseni, Obdobje vojskujočih se držav, Oujang Šju, Pomeni imen asteroidov: 160001–170000, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Potres, Potres v Sečuanu (2008), Prefektura Hirošima, Rumeni čaj, Sečuanska kotlina, Severne in južne dinastije, Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem, Shangri-La, Stanovanjski stolp, Starodavna cesta čaja in konjev, Svilna pot, Takin, Tanja Grmovšek, Taspar kagan, Tatarska ajda, Tibet, Tibetanska planota, Tri kraljestva, Trofično stanje, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Venju Šen, Zahodni Vej, Zapisi treh kraljestev, 11. maj, 1239, 1242, 1252, 1253, 1261, 2008. Razširi indeks (36 več) »

Agra, Indija

Agra (/ˈɑːɡrə/) je mesto na bregovih reke Jamuna v indijski zvezni državi Utar Pradeš, približno 230 kilometrov jugovzhodno od nacionalne prestolnice Delhi in 330 km zahodno od glavnega mesta Lucknowa.

Novo!!: Sečuan in Agra, Indija · Poglej več »

Aj Veivei

Aj Veivei, kitajski umetnik in aktivist, * 28. avgust 1957, Peking, Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Aj Veivei · Poglej več »

Andrej Grmovšek

Andrej Grmovšek, slovenski alpinist, * 15. julij 1973.

Novo!!: Sečuan in Andrej Grmovšek · Poglej več »

Šaanši

Šaanši (pinjin: Shaanxi;; alternativno Šensi) je kopenska provinca v Ljudski republiki Kitajski.

Novo!!: Sečuan in Šaanši · Poglej več »

Šu (kraljestvo)

Šu (kitajsko 蜀, sečuanski pinjin Su2), v zgodovinopisju znan tudi kot Starodavni Šu (kitajsko 古蜀), je bilo starodavno kraljestvo v današnji kitajski provinci Sečuan.

Novo!!: Sečuan in Šu (kraljestvo) · Poglej več »

Šu Han

Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem. Država je obsegala ozemlje okoli sedanjega Handžonga, Sečuan, Čongčing, Junan, Guidžov in severni Guangši. Območje se je zgodovinsko imenovalo Šu, ker se je približno ujemalo z ozemljem Lju Bangovega kraljestva Han, uredhodnikom dinastije Han. Ustanovitelj Šu Hana Lju Bej (cesar Džaolie), je svojo dinastijo poimenoval Han, saj jo je imel za stransko vejo dinastije Han in s tem za zakonito naslednico prestola Hana. Predpono Šu je prvič uporabila rivalska država Cao Vej, da bi ovrgla trditve Šu Hana. Kasneje je za opis Lju Bejevega Hana predpono Šu uporabil tudi zgodovinar Čen Šov v Zapisih treh kraljestev, tudi on zato, da bi jo razlikoval od mnogih drugih kitajskih držav, uradno imenovanih Han.

Novo!!: Sečuan in Šu Han · Poglej več »

Šuandzang

Šuandzang (kitajsko: 玄奘, pinjin: Xuánzàng) kitajski budistični menih, učenjak, popotnik in prevajalec, * 602, Luojang, Henan, Kitajska, † 664, Tongčuan, Šanši, Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Šuandzang · Poglej več »

Železniška proga Činghaj–Tibet

Železniška proga Činghaj–Tibet ali železnica Čingzang (མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།, mtsho bod lcags lam), je visokogorska železnica ki povezuje Šining, provinca Činghaj, z Laso, avtonomna pokrajina Tibet na Kitajskem.

Novo!!: Sečuan in Železniška proga Činghaj–Tibet · Poglej več »

Čen Šov

Čen Šov (kitajsko 陳壽), z vljudnostnim imenom Čengdzuo (承祚), je bil kitajski zgodovinar, ki je ustvarjal v obdobju treh kraljestev in dinastije Džin, * 233, † 297.

Novo!!: Sečuan in Čen Šov · Poglej več »

Čengdu

Čengdu (pinjin: Chengdu; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), alternativno latinizirano kot Čengtu, je podprovinčno mesto, ki služi kot glavno mesto kitajske province Sečuan.

Novo!!: Sečuan in Čengdu · Poglej več »

Čin Džjušao

Čin Džjušao (kitajsko 秦九韶, pinjin Qín Jiǔsháo; Wade-Giles: Ch'in Chiu-shao)), kitajski matematik, * 1202, Dzijang, provinca Sečuan, Kitajska † 1261, Meidžou, provinca Guangdong.

Novo!!: Sečuan in Čin Džjušao · Poglej več »

Činghaj

Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Činghaj · Poglej več »

Čongčing

Čongčing (pinjin: Chongqing; Sečuanska izgovorjava:, izgovorjava v standardni mandarinščini), prej romanizirana kot Čungking (pinjin: Chungking), je občina na jugozahodu Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Čongčing · Poglej več »

Črni kamenjak

Črni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum danae) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po hladnejših predelih severne poloble.

Novo!!: Sečuan in Črni kamenjak · Poglej več »

Ba (država)

Ba (kitajsko 巴, pinjin Bā) je bila staroveška država v vzhodnem Sečuanu, Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Ba (država) · Poglej več »

Bangalore

Bangalore, uradno Bengaluru, je glavno mesto indijske zvezne države Karnataka.

Novo!!: Sečuan in Bangalore · Poglej več »

Cesar Gaodzu iz dinastije Han

Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.

Novo!!: Sečuan in Cesar Gaodzu iz dinastije Han · Poglej več »

Chengdujska cesta, Ljubljana

Chengdujska cesta je ena izmed cest v Ljubljani.

Novo!!: Sečuan in Chengdujska cesta, Ljubljana · Poglej več »

Džjudžajgov

Džjudžajgov (kitajsko: 九寨沟, pinjin – Jiǔzhàigōu, tibetansko: གཟི་རྩ་སྡེ་དགུ།), dobesedno tudi Dolina devetih vasi, je naravni rezervat in narodni park v južnem delu gorovja Min Šan, ki se nahaja na severu province Sečuan, v okrožju Nanping.

Novo!!: Sečuan in Džjudžajgov · Poglej več »

Džu De

Džu De (/ˈdʒuː ˈdeɪ/; kitajsko: 朱德, pinjin: Zhū Dé, Wade-Giles: Chu Te, tudi Ču Teh), vodja kitajske komunistične vojske in kitajski državnik, * 1. december 1886, Jilong, Sečuan, † 6. julij 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Džu De · Poglej več »

Deng Šjaoping

Deng Šjaoping (kitajsko: 邓小平 ali 鄧小平; pinjin: Dèng Xiǎopíng; Wade-Giles: Teng Hsiao-ping), kitajski državnik, politik, revolucionar in arhitekt kitajskih gospodarski reform, * 22. avgust 1904, Guangan, Sičuan, Dinastija Čing, † 19. februar 1997, Peking, Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Deng Šjaoping · Poglej več »

Deng Čangjov

Deng Čangjov (kitajsko: 邓昌友; pinjin: Deng Changyou), kitajski general, * februar 1947, Pengši, Sečuan, Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Deng Čangjov · Poglej več »

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov. Klasična poročila o Šangu izhajajo iz besedil, kot so Knjiga dokumentov, Bambusni letopisi in Zapisi velikega zgodovinarja. Sodobna stroka datira dinastijo Šang med 16. in 11. stoletje pr. n. št., pri čemer je končni datum bolj zanesljiv kot začetni. Bronasta skleda za vodo z vzorcem zvijajočega se zmaja; pozna dinastija Šang okoli 14. - sredina 11. stoletja pr. n. št. Dinastija Šang je najzgodnejša dinastija tradicionalne kitajske zgodovine, trdno podprta z arheološkimi dokazi. Izkopavanja v ruševinah Jina blizu današnjega Anjanga, ki je bil opredeljen kot zadnja prestolnica Šanga, so odkrila enajst večjih kraljevih grobnic ter temelje palač in obrednih krajev, kjer so odkrili orožje in ostanke tako živalskih kot človeških žrtvovanj. Najdenih je bilo več deset tisoč predmetov iz brona, žada, kamna, kosti in keramike. Na najdišču Anjang so odkrili najzgodnejše znane kitajske zapise, namenjene večinoma vedeževanju, zapisane na kosteh, oklepih želv, volovskih lopaticah ali drugih kosteh. V prvih znanstvenih izkopavanjih v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so odkrili več kot 20.000 predmetov, od takrat pa še več kot štirikrat več. Napisi nudijo kritičen vpogled v številne teme od politike, gospodarstva in verskih praks do umetnosti in medicine te zgodnje stopnje kitajske civilizacije.

Novo!!: Sečuan in Dinastija Šang · Poglej več »

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Novo!!: Sečuan in Dinastija Han · Poglej več »

Dinastija Lju Song

Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.

Novo!!: Sečuan in Dinastija Lju Song · Poglej več »

Dougong

Dougong (kitajsko: 斗拱; pinjin: dǒugǒng; dobesedno 'kapa blok') je strukturni element prepletenih lesenih nosilcev, eden najpomembnejših v tradicionalni kitajski arhitekturi.

Novo!!: Sečuan in Dougong · Poglej več »

Emej Šan

Emeri Šan ali Gora Emei) ali gora Omei, je 3099 metrov visoka gora v provinci Sečuan na Kitajskem in je najvišja gora med svetimi budističnimi gorami Kitajske. Gora Emei leži na zahodnem robu Sečuanske kotline. Gore zahodno od nje so znane kot Dašjangling. Veliko okoliško podeželje je geološko znano kot permska velika magmatska provinca Emeišan, ki je nastala zaradi vulkanskih izbruhov Emeišan Traps v permskem obdobju. Administrativno je gora Emei v bližini istoimenskega mesta na ravni okrožja (mesto Emeišan), ki je nato del mesta Lešan na ravni prefekture. Leta 1996 je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Novo!!: Sečuan in Emej Šan · Poglej več »

Gansu

Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Gansu · Poglej več »

Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska)

Gibanje za zemljiško reformo, znano tudi pod kitajsko okrajšavo Tǔgǎi (土改), je bila kampanja voditelja kitajske komunistične partije (KPK) pod vodstvom Maa Cetunga v pozni dobi kitajske državljanske vojne in zgodnjih letih obstoja Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska) · Poglej več »

Grbančastolistna panešplja

Grbančastolistna panešplja (znanstveno ime Cotoneaster bullatus) je listopaden grm, ki izvira iz zahodne Kitajske (province Hubei, Sečuan, Xizang in Junan), kjer raste na nadmorskih višinah med 900 in 3200 m. Gojiti so jo začeli leta 1898, danes pa je že splošno razširjena v Evropi, Novi Zelandiji in Britanski Kolumbiji.

Novo!!: Sečuan in Grbančastolistna panešplja · Poglej več »

Guidžov

Guidžov (alternativno Kvejčov (pinjin: Kweichow)) je kopenska provinca v jugozahodni regiji Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Guidžov · Poglej več »

Huanglong (Sečuan)

Huanglong (kitajsko 黃龍, pinjin: Huánglóng - Rumeni zmaj) je zaščiteno območje v odročni gorski dolini v južnem delu gorovja Min Šan, ki se nahaja na severu province Sečuan, in sicer blizu mestne občine Songpan.

Novo!!: Sečuan in Huanglong (Sečuan) · Poglej več »

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Novo!!: Sečuan in Jangce · Poglej več »

Jez Šjangdžjaba

Jez Šjangdžjaba je velik gravitacijski jez na kitajski reki Džinša (pritok reke Jangce).

Novo!!: Sečuan in Jez Šjangdžjaba · Poglej več »

Ju Veliki

Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.

Novo!!: Sečuan in Ju Veliki · Poglej več »

Junan

Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Junan · Poglej več »

Kandi

Kandi (singalsko මහනුවර Mahanuwara, izgovorjeno; tamilsko கண்டி, izgovoreno) je pomembno mesto na Šrilanki, ki se nahaja v Osrednji pokrajini.

Novo!!: Sečuan in Kandi · Poglej več »

Kitajska novoletna grafika

Kitajska novoletna grafika (poenostavljena kitajščina: 年画; tradicionalna kitajščina: 年畫; pinjin: niánhuà) je vrsta tradicionalne kitajske ljudske umetnosti.

Novo!!: Sečuan in Kitajska novoletna grafika · Poglej več »

Kitajska puščavska mačka

Kitajska puščavska mačka ali kitajska gorska mačka (znanstveno ime Felis bieti) je manjša mačka iz zahodne Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Kitajska puščavska mačka · Poglej več »

Lasa

Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.

Novo!!: Sečuan in Lasa · Poglej več »

Lešanski veliki Buda

Lešanski veliki Buda je 71 metrov visok kamniti kip, zgrajen med letoma 713 in 803 (v času dinastije Tang), na katerem je upodobljen Maitreja.

Novo!!: Sečuan in Lešanski veliki Buda · Poglej več »

Li Baj

Li Baj (kitajščina: 李白; pinjin: Lǐ Bái; Pe̍h-ōe-jī: Lí Pe̍k, 701–762), poznan tudi kot Li Bo, vljudnostno ime Tajbaj (kitajščina: 太白; pinjin: Taibai), umetniško ime Čingljan Džuši (kitajščina: 青蓮居士; pinjin: Qinglian Jushi), kitajski pesnik, * 701, Sujab, Dinastija Tang, † 762, Dangtu, Dinastija Tang.

Novo!!: Sečuan in Li Baj · Poglej več »

Lidžjang

Lidžjang, znan tudi kot Likiang, je mesto na ravni prefekture na severozahodu province Junan na Kitajskem.

Novo!!: Sečuan in Lidžjang · Poglej več »

Ljang Guanglje

Ljang Guanglje (kitajsko 梁光烈; pinjin: Liáng Guāngliè), kitajski general, * 1. december 1940, Santaj, Sečuan, Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Ljang Guanglje · Poglej več »

Lju Bej

Lju Bej (mandarinska izgovarjava, kitajsko 劉備) z vljudnostnim imenom Šuande (kitajsko 玄德) je bil kitajski vojskovodja v pozni dinastiji Vzhodni Han, ki je kasneje postal ustanovitelj in cesar Šu Hana, enega od kitajskih kraljestev v obdobju treh kraljestev, * 161, † 10. junij 223.

Novo!!: Sečuan in Lju Bej · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Sečuan in Ljubljana · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Novo!!: Sečuan in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »

Luo Ruičing

Luo Ruičing (kitajsko: 罗瑞卿; pinjin: Luo Ruiqing), kitajski general, * 31. maj 1906, Nančong, Sečuan, Kitajska, † 3. avgust 1978, Heidelberg, Zahodna Nemčija.

Novo!!: Sečuan in Luo Ruičing · Poglej več »

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Novo!!: Sečuan in Mongolsko cesarstvo · Poglej več »

Namakalni sistem Dudžjangjan

Namakalni sistem Dudžjangjan je starodavni namakalni sistem v mestu Dudžjangjan, Sečuan, Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Namakalni sistem Dudžjangjan · Poglej več »

Naravna katastrofa

potresu v Indijskem oceanu leta 2004 Naravna katastrofa je posledica delovanja naravnega pojava, ki ga označujemo za naravno tveganje (potres, cunami, orkan, poplava, izbruh ognjenika ipd.) in ima izrazito negativne (»katastrofalne«) posledice za človeško skupnost na prizadetem območju.

Novo!!: Sečuan in Naravna katastrofa · Poglej več »

Obdobje pomladi in jeseni

Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.

Novo!!: Sečuan in Obdobje pomladi in jeseni · Poglej več »

Obdobje vojskujočih se držav

Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.

Novo!!: Sečuan in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Oujang Šju

Oujang Šju (kitajsko 歐陽脩, pinjin Ōuyáng Xiū) s častnim imenom Jongšu je bil kitajski zgodovinar, kaligraf, epigrafik, esejist, pesnik in politik iz dinastije Song, * 1007, † 1072. Bil je znan pisatelj in med svojimi sodobniki veljal za osrednjo osebnost osmih mojstrov Tanga in Songa. Oživil je gibanje klasične proze, ki sta ga začela mojstra iz dinastije Tang dve stoletji pred njim, in ga promoviral na cesarskih izpitih ter utrl pot prihodnjim mojstrom, kot sta bila Su Ši in Su Dže. Zanimanja Oujang Šjuja kot pisca so bila izjemno raznolika. Kot zgodovinarja ga je cesar Rendzong iz Songa zadolžil za pisanje Nove knjige Tanga, ki je bila dokončana leta 1060. V prostem času je napisal tudi Zgodovinske zapise petih dinastij, edino knjigo v Štiriindvajsetih zgodovinah, ki jo je zasebno napisal en sam avtor. Kot pesnik je bil znan pisec žanrov žanrov cí kot ši. Največje priznanje so mu prinesla njegova prozna dela, kot je Dzujveng Tingdži. Razprave iz Oujangovega obsežnega opusa segajo od študij o vrtnicah do literarnih kritik in političnih komentarjev. Politično je bil Oujang Šju eden glavnih zagovornikov reform državne uprave iz 1040. let. Ko je bil glavni reformator Fan Džongjan leta 1045 odstavljen, je bil Oujang degradiran na delovna mesta izven prestolnice. V osrednjo vlado se je vrnil šele leta 1054 in se postopoma spet pomikal po birokratski lestvici navzgor, dokler ni leta 1060 postal pomočnik državnega svetnika. Iz politike se je umaknil leta 1071, potem ko je ostro in neuspešno nasprotoval novi politiki Vang Anšija, čigar karieri je zelo pripomogel.

Novo!!: Sečuan in Oujang Šju · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 160001–170000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 160.001 do 170.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sečuan in Pomeni imen asteroidov: 160001–170000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sečuan in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500 · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Sečuan in Potres · Poglej več »

Potres v Sečuanu (2008)

V provinci Sečuan na Kitajskem se je 12.

Novo!!: Sečuan in Potres v Sečuanu (2008) · Poglej več »

Prefektura Hirošima

Prefektura Hirošima (広島県, Hirošima-ken) je prefektura na Japonskem v regiji Čugoku na otoku Honšu.

Novo!!: Sečuan in Prefektura Hirošima · Poglej več »

Rumeni čaj

Kitajski čaj Junshan Yinzhen Rumeni čaj običajno označuje posebno vrsto čaja, pri katerem je postopek obdelave podoben kot pri zelenem čaju, le stopnja sušenja je krajša.

Novo!!: Sečuan in Rumeni čaj · Poglej več »

Sečuanska kotlina

Sečuanska kotlina, včasih imenovana Rdeča kotlina, je nižinska regija na jugozahodu Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Sečuanska kotlina · Poglej več »

Severne in južne dinastije

Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.

Novo!!: Sečuan in Severne in južne dinastije · Poglej več »

Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem

To je seznam Unescovih krajev svetovne dediščine na Kitajskem.

Novo!!: Sečuan in Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem · Poglej več »

Shangri-La

Shangri-La je fiktivna pokrajina, opisana v romanu britanskega avtorja Jamesa Hiltona Izgubljeno obzorje iz leta 1933.

Novo!!: Sečuan in Shangri-La · Poglej več »

Stanovanjski stolp

Bivalni stolp v gradu Eltville, 14. stoletje ''Zlati stolp'' v Regensburgu Stanovanjski stolp je posebna vrsta kamnite zgradbe, zgrajene v obrambne namene in za bivanje.

Novo!!: Sečuan in Stanovanjski stolp · Poglej več »

Starodavna cesta čaja in konjev

Čajna konjska cesta ali čamadao (poenostavljena kitajščina: 茶 马 道; tradicionalna kitajščina: 茶 馬 道), zdaj splošno imenovana Starodavna cesta čaja in konjev ali čama gudao (poenostavljena kitajščina: 茶 马 古道; tradicionalna kitajščina: 茶 馬 古道) je bila mreža karavanskih poti, ki so potekale skozi gore Sečuana, Junana in Guidžova na jugozahodu Kitajske.

Novo!!: Sečuan in Starodavna cesta čaja in konjev · Poglej več »

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Novo!!: Sečuan in Svilna pot · Poglej več »

Takin

Takin (/ ˈtɑːkɪn /, Budorcas taxicolor, tibetansko ར་རྒྱ་, Wylie: ra rgya), imenovan tudi goveji gams ali gnu koza, je velika vrsta kopitarjev poddružine Caprinae (kozam podobne antilope), najdene v vzhodnih delih Himalaje.

Novo!!: Sečuan in Takin · Poglej več »

Tanja Grmovšek

Tanja Grmovšek, slovenska alpinistka, * 18. april 1976 S plezanjem pričela leta 1993, status alpinista ima od leta 1997.

Novo!!: Sečuan in Tanja Grmovšek · Poglej več »

Taspar kagan

Taspar kagan (sogdijsko t’asp’r γ’γ’n) ali Tatpar kagan (sogdijsko t’tp’r x’γ’n, rouransko Tadpar qaɣan, staroturško 𐱃𐱃𐰯𐰺𐰴𐰍𐰣, Tatpar qaγan) je bil tretji sin Bumin kagana in princese Vei Čangle (長樂公主) in od leta 572 do 581 četrti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 581.

Novo!!: Sečuan in Taspar kagan · Poglej več »

Tatarska ajda

Tatarska ajda (znanstveno ime Fagopyrum tataricum) je kulturna rastlina iz družine dresnovk.

Novo!!: Sečuan in Tatarska ajda · Poglej več »

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Novo!!: Sečuan in Tibet · Poglej več »

Tibetanska planota

Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.

Novo!!: Sečuan in Tibetanska planota · Poglej več »

Tri kraljestva

Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.

Novo!!: Sečuan in Tri kraljestva · Poglej več »

Trofično stanje

Cvetenje vode v reki gorske vasi, v bližini kraja Čengdu, Sečuan, Ljudska republika Kitajska. Trofično stanje je sestava biomase v vodnem telesu ob času merjenja.

Novo!!: Sečuan in Trofično stanje · Poglej več »

Upravna delitev Ljudske republike Kitajske

Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.

Novo!!: Sečuan in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske · Poglej več »

Venju Šen

Venju Šen, (kitajsko: 沈文裕; pinjin: shěn wén'yù) kitajski pianist, * 13. oktober 1986, Sečuan, Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Sečuan in Venju Šen · Poglej več »

Zahodni Vej

Vej, v zgodovinopisju znan kot Zahodni Vej, je bil kitajska cesarska dinastija, ki je prišla na oblast po razpadu Severnega Veja.

Novo!!: Sečuan in Zahodni Vej · Poglej več »

Zapisi treh kraljestev

Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n. št.). Na splošno velja za uradno in verodostojno izvorno besedilo za ta obdobja.

Novo!!: Sečuan in Zapisi treh kraljestev · Poglej več »

11. maj

11.

Novo!!: Sečuan in 11. maj · Poglej več »

1239

1239 (MCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sečuan in 1239 · Poglej več »

1242

1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Sečuan in 1242 · Poglej več »

1252

1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Sečuan in 1252 · Poglej več »

1253

1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Sečuan in 1253 · Poglej več »

1261

1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sečuan in 1261 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: Sečuan in 2008 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Provinca Sečuan, Sdzečuan, Sdzečvan, Sečuan (provinca), Sichuan, Sičuan, Szechuan, Szechwan.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »