Kazalo
20 odnosi: Švedsko-novgorodske vojne, Baltsko morje, Država Tevtonskega reda, Druga švedska križarska vojna, Finsko-novgorodske vojne, Henrikova kronika Livonije, Janez V. Arkelski, Križarske vojne, Lejdang, Livonska rimana kronika, Livonski pohod proti Rusom, Medwayski megaliti, Non parum animus noster, Rakovorska bitka (1268), Semigali, Varmija, Velika litovska kneževina, Vendski križarski pohod, Vikinška doba v Estoniji, Zlata bula iz Riminija.
Švedsko-novgorodske vojne
Švedsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov v 12.
Poglej Severne križarske vojne in Švedsko-novgorodske vojne
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Severne križarske vojne in Baltsko morje
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Severne križarske vojne in Država Tevtonskega reda
Druga švedska križarska vojna
Druga švedska križarska vojna je bil pohod Švedov sredi 13.
Poglej Severne križarske vojne in Druga švedska križarska vojna
Finsko-novgorodske vojne
Finsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov med finskimi plemeni v vzhodni Fenoskandiji in Novgorodsko republiko od 11.
Poglej Severne križarske vojne in Finsko-novgorodske vojne
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Severne križarske vojne in Henrikova kronika Livonije
Janez V. Arkelski
Janez V. Arkelski (11. september 1362 v Gorinchemu – 25. avgust 1428 v Leerdamu) je bil gospod Arkelski, Haastrechtski in Hagesteinski ter guverner Holandije, Zelandije in Zahodne Frizije.
Poglej Severne križarske vojne in Janez V. Arkelski
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Severne križarske vojne in Križarske vojne
Lejdang
Lejdang (staronordijsko leiðangr, norveško leidang, švedsko ledung, dansko leding, latinsko expeditio) je bila oblika splošnega vpoklica za organizacijo obalnih flot za sezonske pohode ali obrambo kraljestva, značilna za srednjeveške Skandinavce, kasneje pa splošni vojaški nabor svobodnih kmetov.
Poglej Severne križarske vojne in Lejdang
Livonska rimana kronika
Livonska rimana kronika (nemško Livländische Reimchronik) je kronika neznanega avtorja, napisana v srednji visoki nemščini.
Poglej Severne križarske vojne in Livonska rimana kronika
Livonski pohod proti Rusom
Livonski pohod proti Rusom je bil vojaški pohod Livonskega in Tevtonskega viteškega reda proti Novgorodski republiki, ki je trajal od leta 1240 do 1242.
Poglej Severne križarske vojne in Livonski pohod proti Rusom
Medwayski megaliti
Medwayski megaliti, včasih imenovani tudi kentski megaliti, je skupina dolgih grobnic (gomil) in megalitskih spomenikov iz zgodnjega neolitika v spodnji dolini reke Medway v Kentu v jugovzhodni Angliji.
Poglej Severne križarske vojne in Medwayski megaliti
Non parum animus noster
Papež Aleksander III. Non parum animus noster je papeška bula, ki jo je 11.
Poglej Severne križarske vojne in Non parum animus noster
Rakovorska bitka (1268)
Rakovorska bitka (estonsko Rakvere lahing, rusko Раковорская битва, Rakovorskaja bitva) je bila bitka 18. februarja 1268 med združenimi silami Danske Estonije, škofije Dorpat, livonske veje Tevtonskega viteškega reda in lokalne estonske milice na eni strani ter silami Novgoroda in Pskova, ki jih je vodil pereslavski knez Dimitrij Pereslavski, na drugi strani.
Poglej Severne križarske vojne in Rakovorska bitka (1268)
Semigali
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.
Poglej Severne križarske vojne in Semigali
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Severne križarske vojne in Varmija
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Severne križarske vojne in Velika litovska kneževina
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Severne križarske vojne in Vendski križarski pohod
Vikinška doba v Estoniji
Vikinška doba v Estoniji je bila obdobje v zgodovini Estonije, del vikinške dobe (793–1066 n. št.). Ta takrat še ni bila enotna država, območje starodavne Estonije pa je bilo razdeljeno med ohlapne zavezniške regije.
Poglej Severne križarske vojne in Vikinška doba v Estoniji
Zlata bula iz Riminija
Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.