Kazalo
61 odnosi: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Ambrozija (rastlina), Amurska plošča, Analema, Andromeda (ozvezdje), Antarktika, Arabska plošča, Aravkarijevke, Arktični ocean, Astrološko znamenje, Žlezava nedotika, Človeški metapnevmovirus, BMEWS, Brezovke, C/2020 F3 (NEOWISE), Divji kostanj, Dvolistna senčnica, Ekvator, Enačba sončnega vzhoda, Fizika, Geografija Afrike, Geografija Rusije, Geološka časovna lestvica, Gnomon, Grozdičje, Hodograf, Južna polobla, Južni tečajnik, Jura, Keelingova krivulja, Kopno, Kozorogov povratnik, Kroženje ogljika, Lunine mene, Megalodon, Migalica, Minojski izbruh, Munec, Navadna tenčičarica, Navadni rman, Navadni tjulenj, Obrežna zverca, Okinavska plošča, Padavinska senca, Pasat, Permafrost, Polarna lisica, Poletje, Poletni trikotnik, Polobla, ... Razširi indeks (11 več) »
Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)
Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Severna polobla in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)
Ambrozija (rastlina)
Ambrozija ali žvrklja (znanstveno ime Ambrosia) je rod cvetnic iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo okrog 40 znanih vrst, razširjenih po severni polobli in v Južni Ameriki.
Poglej Severna polobla in Ambrozija (rastlina)
Amurska plošča
Amurska plošča Amurska plošča (občasno tudi Kitajska plošča) je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Poglej Severna polobla in Amurska plošča
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Poglej Severna polobla in Analema
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Severna polobla in Andromeda (ozvezdje)
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Severna polobla in Antarktika
Arabska plošča
Arabska plošča je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Poglej Severna polobla in Arabska plošča
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Poglej Severna polobla in Aravkarijevke
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Severna polobla in Arktični ocean
Astrološko znamenje
V zahodni astrologiji so astrološka znamenja dvanajst 30-stopinjskih sektorjev, ki sestavljajo 360-stopinjsko kroženje Zemlje okoli Sonca.
Poglej Severna polobla in Astrološko znamenje
Žlezava nedotika
Žlezava nedotika (znanstveno ime Impatiens glandulifera) je enoletnica iz družine nedotikovk, ki zraste do dva metra visoko in izvorno uspeva v Himalaji.
Poglej Severna polobla in Žlezava nedotika
Človeški metapnevmovirus
Človeški metapnevmovirus (hMPV) je enovijačni virus RNK iz družine paramiksovirusov in je soroden ptičjemu metapnevmovirusu.
Poglej Severna polobla in Človeški metapnevmovirus
BMEWS
Obseg BMEWS-ja je označen z rdečo, medtem ko je obseg PAVE PAWSa označen z modro. BMEWS (angleško Ballistic Missile Early Warning System) je vojaška kratica, ki označuje Sistem za zgodnje opozarjanje pred balističnimi raketami.
Poglej Severna polobla in BMEWS
Brezovke
Brezovke (znanstveno ime Betulaceae) so družina listopadnih dreves iz rodu bukovcev, ki obsega šest rodov.
Poglej Severna polobla in Brezovke
C/2020 F3 (NEOWISE)
C/2020 F3 (NEOWISE) ali kar komet NEOWISE je retrogradni komet s skoraj paraboličnim tirom, ki so ga 27.
Poglej Severna polobla in C/2020 F3 (NEOWISE)
Divji kostanj
Rod divji kostanj (znanstveno ime Aesculus) obsega 20 do 25 vrst listavcev in grmov, ki rastejo v zmernem pasu severne poloble; od tega jih 7 do 10 izvira iz Severne Amerike, 13 do 15 pa iz Evrazije.
Poglej Severna polobla in Divji kostanj
Dvolistna senčnica
Dvolistna senčnica (znanstveno ime Maianthemum bifolium) je cvetnica iz družine šmarničevk.
Poglej Severna polobla in Dvolistna senčnica
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Severna polobla in Ekvator
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Poglej Severna polobla in Enačba sončnega vzhoda
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Severna polobla in Fizika
Geografija Afrike
Satelitska slika Afrike Afrika je stara in slabo razčlenjena celina, ki je ostanek Pangee.
Poglej Severna polobla in Geografija Afrike
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Severna polobla in Geografija Rusije
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Severna polobla in Geološka časovna lestvica
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Severna polobla in Gnomon
Grozdičje
Grozdíčje ali ríbez (znanstveno ime Ribes) je rod okrog 150 vrst kritosemenk, in ga navadno obravnavamo kot edini rod v družini kosmuljevk (Grossulariaceae).
Poglej Severna polobla in Grozdičje
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Severna polobla in Hodograf
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Poglej Severna polobla in Južna polobla
Južni tečajnik
Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.
Poglej Severna polobla in Južni tečajnik
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Severna polobla in Jura
Keelingova krivulja
ogljikovega dioksida (CO2) od leta 1958 do leta 2019 Keelingova krivulja je graf kopičenja ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi, ki temelji na neprekinjenih meritvah, opravljenih na observatoriju Mauna Loa na Havajih od leta 1958 do danes.
Poglej Severna polobla in Keelingova krivulja
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Severna polobla in Kopno
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Poglej Severna polobla in Kozorogov povratnik
Kroženje ogljika
Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.
Poglej Severna polobla in Kroženje ogljika
Lunine mene
goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.
Poglej Severna polobla in Lunine mene
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Severna polobla in Megalodon
Migalica
Migalica (znanstveno ime Briza) je rod trav, ki uspevajo v zmernem podnebju severne poloble V rod je vključenih okoli 12 vrst, med katerimi so najpomembnejše.
Poglej Severna polobla in Migalica
Minojski izbruh
Minojski vulkanski izbruh Tere okoli 1600 pr.
Poglej Severna polobla in Minojski izbruh
Munec
Munec (znanstveno ime Eriophorum) je rod ostričevk, v katerega uvrščamo okrog 25 vrst.
Poglej Severna polobla in Munec
Navadna tenčičarica
Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Severna polobla in Navadna tenčičarica
Navadni rman
Navadni rman (znanstveno ime Achillea millefolium) je cvetnica iz družine nebinovk, izvorno razširjena po vsej severni polobli.
Poglej Severna polobla in Navadni rman
Navadni tjulenj
Navádni tjúlenj (znanstveno ime Phoca vitulina) je najbolj razširjen plavutonožec v zmernem pasu, ki meji na Arktiko na severni polobli.
Poglej Severna polobla in Navadni tjulenj
Obrežna zverca
Obrežna zverca (znanstveno ime Lestes dryas) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po večini severne poloble.
Poglej Severna polobla in Obrežna zverca
Okinavska plošča
Okinavska plošča z okolico Okinavska plošča je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Poglej Severna polobla in Okinavska plošča
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Severna polobla in Padavinska senca
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Poglej Severna polobla in Pasat
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Severna polobla in Permafrost
Polarna lisica
Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.
Poglej Severna polobla in Polarna lisica
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Severna polobla in Poletje
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Poglej Severna polobla in Poletni trikotnik
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Poglej Severna polobla in Polobla
Postrvi
Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.
Poglej Severna polobla in Postrvi
Prava tintovka
Prava tintovka (znanstveno ime Coprinopsis atramentaria) je gliva s pogojno užitno gobo iz družine črnivkark.
Poglej Severna polobla in Prava tintovka
Rak (astrologija)
Rak (♋︎) je četrto astrološko znamenje v zodiaku, ki izvira iz ozvezdja Raka.
Poglej Severna polobla in Rak (astrologija)
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Severna polobla in Rjavi medved
Seznam severnoameriških držav
Severna Amerika je kontinent, ki v celoti leži na severni polobli.
Poglej Severna polobla in Seznam severnoameriških držav
Smrekov kalin
Smrekov kalin (znanstveno ime Pinicola enucleator) je vrsta ptic pevk, ki živi na severni polobli.
Poglej Severna polobla in Smrekov kalin
Tristan da Cunha
Tristan da Cunha, pogovorno Tristan, je osamljena skupina vulkanskih otokov v južnem Atlantskem oceanu.
Poglej Severna polobla in Tristan da Cunha
Ursidi
Ursidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.
Poglej Severna polobla in Ursidi
Vakcinij
Vakcinij (znanstveno ime Vaccinium) je rod grmičevja v družini Ericaceae (vresnic).
Poglej Severna polobla in Vakcinij
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Severna polobla in Vrtnica
Vzhodna polobla
Vzhodna polobla Vzhodna polobla (tudi vzhodna poluta ali vzhodna hemisfera) je ena izmed polovica Zemlje, ki je vzhodno od glavnega poldnevnika (ki prečka Greenwich v Londonu) in zahodno od antimeridiana (ki prečka Tihi ocean in relativno malo kopnega od pola do pola).
Poglej Severna polobla in Vzhodna polobla