Kazalo
23 odnosi: Antoninijan, As (rimski kovanec), Aureus, Denarij, Didij Julijan, Družbena ureditev v antičnem Rimu, Dupondij, Gordijan II., Kerala, Kvinarij, Leto petih cesarjev, Liktor, Lucij Ver, Makrin, Markion, Numus, Portret moža z rimsko medaljo, Rimsko cesarstvo, Semis, Seznam zgodovinskih vsebin, Srebrnik, Starorimska civilizacija, Timgad.
Antoninijan
Antoninijani:1. vrsta: Elagabal (srebro, 218–222), Trajan Decij (srebro, 249–251), Galien (bilon, 253–268, azijska kovnica) 2. vrsta: Galien (baker, 253–268), Avrelijan (posrebren, 270–275), barbarski radiat (baker), barbarski radiat (baker) Antoninijan (latinsko) je bil kovanec Rimskega cesarstva, vreden dva denarija.
Poglej Sesterc in Antoninijan
As (rimski kovanec)
Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.
Poglej Sesterc in As (rimski kovanec)
Aureus
XIV. legije Martia Victrix, ki ga je razglasila za cesarja Aureus (mn. aurei, zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih denarijev.
Poglej Sesterc in Aureus
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Sesterc in Denarij
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Sesterc in Didij Julijan
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Poglej Sesterc in Družbena ureditev v antičnem Rimu
Dupondij
Didija Julijana iz leta 193 Dupondij (latinsko - dvofuntnik) je bil medeninast kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva, ki je veljal 2 asa ali ½ sesterca ali 1/8 denarija.
Poglej Sesterc in Dupondij
Gordijan II.
Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Poglej Sesterc in Gordijan II.
Kerala
Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.
Poglej Sesterc in Kerala
Kvinarij
Kvinarij: na prednji strani kovanca je podoba Rimljana s čelado in številka V (5, kvinarij), na zadnji strani pa sta Kastor in Poluks na konjih Alektov (293-296) Æ kvinarij Kvinarij (latinsko, petak) je bil majhen srebrn rimski kovanec, vreden pol denarija.
Poglej Sesterc in Kvinarij
Leto petih cesarjev
Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.
Poglej Sesterc in Leto petih cesarjev
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Sesterc in Liktor
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Sesterc in Lucij Ver
Makrin
Makrin (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 217 in 218, * okoli 165, Iol Caesarea, Tingiška Mavretanija, 8. junij 218, Kapadokija.
Poglej Sesterc in Makrin
Markion
Markion Sinopski (tudi Markion ali Marcion iz Sinopeja), teolog, * okoli 110, † 160.
Poglej Sesterc in Markion
Numus
Anastazijev ''folis'', vreden 40 ''numisov'' (levo), in kovanec za pet ''numisov'' (''pentanumij'') Numus (grško νουμμίον) je latinska beseda, ki pomeni kovanec, in se sedaj uporablja za poimenovanje poznoantičnih rimskih in bizantinskih bakrenih kovancev majhnih vrednosti.
Poglej Sesterc in Numus
Portret moža z rimsko medaljo
Portret moža z rimsko medaljo je slika staronizozemskega umetnika Hansa Memlinga iz okoli leta 1480 in jo hranijo v Kraljevem muzeju likovnih umetnosti v Antwerpnu v Belgiji.
Poglej Sesterc in Portret moža z rimsko medaljo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Sesterc in Rimsko cesarstvo
Semis
Ulita semisa s podobo Pegaza Semis (latinsko: polovica), starorimska merska enota.
Poglej Sesterc in Semis
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Sesterc in Seznam zgodovinskih vsebin
Srebrnik
rimski sesterec Srebrnik je srebrni kovanec, ki predstavlja verjetno najstarejšo obliko množične izdelave kovancev.
Poglej Sesterc in Srebrnik
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Sesterc in Starorimska civilizacija
Timgad
Timgad ((znano tudi kot Marciana Traiana Thamugadi) je bilo rimsko mesto v gorovju Aurès v Alžiriji. Ustanovil ga je rimski cesar Trajan okoli leta 100 našega štetja in ga poimenoval Colonia Marciana Ulpia Traiana Thamugadi, v spomin na svojo mater Marcio, najstarejšo sestro Ulpijo Marciano in očeta Marka Ulpija Trajana.
Poglej Sesterc in Timgad
Prav tako znan kot Sestercij, Sesterec.