Kazalo
88 odnosi: Abeceda giz, Abugida, Afroazijski jeziki, Akadščina, Amarnska pisma, Amharščina, Amorejščina, Anatolija, Aplahanda, Arabščina, Štefan Kociančič, Štirinajsta egipčanska dinastija, Babilonske številke, Bebnum, Bejrut, Bel (mitologija), Dingir, Drugo vmesno obdobje Egipta, Dumuzi, Ebla, Eblaitščina, El, Elamščina, Enki, Feničanska abeceda, Filistejci, Gaza (mesto), Giz, Gruzija, Gutijci, Guvernat Dofar, Hararščina, Hebrejščina, Hiksi, Iku-Šamagan, Jafetska teorija, Kadeš, Kanaan, Kareh, Kasiti, Kiš, Klinopis, Kraljica iz Sabe, Malteščina, Mara-Il, Mari, Málaga, Mezopotamija, Mira (kadilo), Mirza, ... Razširi indeks (38 več) »
Abeceda giz
1. Mojzesova knjiga 29,11–16 v abecedi giz Abecéda gíz (gíška abecéda) ali kar gíz (ግዕዝ) sestavlja abugidsko pisavo, ki se je izvirno razvila za zapisovanje izumrlega semitskega jezika giz.
Poglej Semitski jeziki in Abeceda giz
Abugida
kanadske zlogovne pisave, abugide, ki so jo razvili krščanski misijonarji za jezike kanadskih staroselcev Abugída ali zlogóvna abecéda (syllabic alphabet) označuje segmentirano pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vključen privzeti samoglasnik.
Poglej Semitski jeziki in Abugida
Afroazijski jeziki
Afroazijski jeziki so jezikovna družina, ki združujejo približno 240 jezikov s skupno 250 milijoni govorcev v severni Afriki in jugozahodni Aziji.
Poglej Semitski jeziki in Afroazijski jeziki
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Semitski jeziki in Akadščina
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Semitski jeziki in Amarnska pisma
Amharščina
Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila.
Poglej Semitski jeziki in Amharščina
Amorejščina
Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda.
Poglej Semitski jeziki in Amorejščina
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Semitski jeziki in Anatolija
Aplahanda
Aplahanda je bil kralj Karkemiša, ki je vladal verjetno od 1786 do 1766 pr.
Poglej Semitski jeziki in Aplahanda
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Semitski jeziki in Arabščina
Štefan Kociančič
Štefan Kociančič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, leksikograf in zgodovinar, * 25. december 1818, Vipava, † 9. april 1883, Gorica.
Poglej Semitski jeziki in Štefan Kociančič
Štirinajsta egipčanska dinastija
Štirinajsta dinastija je bila ena od dinastij, ki so v drugem vmesnem obdobju Starega Egipta v 18.
Poglej Semitski jeziki in Štirinajsta egipčanska dinastija
Babilonske številke
Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.
Poglej Semitski jeziki in Babilonske številke
Bebnum
Bebnum, tudi Babnum, Bebnem in Babnem, je malo znan vladar Spodnjega Egipta iz drugega vmesnega obdobja Egipta, ki je vladal v zgodnjem ali srednjem 17.
Poglej Semitski jeziki in Bebnum
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Semitski jeziki in Bejrut
Bel (mitologija)
Palmire; desno od njega so bogovi Baalšamin, Jarhibol in Aglibol Bêl (iz akadskega Belu, slovensko gospod, gospodar) je naslov in ne osebno ime.
Poglej Semitski jeziki in Bel (mitologija)
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Semitski jeziki in Dingir
Drugo vmesno obdobje Egipta
Drugo vmesno obdobje Egipta je zgodovinsko obdobje med koncem Srednjega in začetkom Novega kraljestva, v katerem je v Egiptu drugič zavladal nered.
Poglej Semitski jeziki in Drugo vmesno obdobje Egipta
Dumuzi
Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
Poglej Semitski jeziki in Dumuzi
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Semitski jeziki in Ebla
Eblaitščina
Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3.
Poglej Semitski jeziki in Eblaitščina
El
El ali Il (pisano alef-lamed, hebrejsko אל, klasično sirsko ܐܠ, arabsko إل ali إله, sorodno z akadskim ilu) je severozahodnosemitska beseda, ki pomeni boga ali božanstvo, in osebno ime enega od več glavnih starodavnih srednjevzhodnih bogov.
Poglej Semitski jeziki in El
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Semitski jeziki in Elamščina
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Semitski jeziki in Enki
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Semitski jeziki in Feničanska abeceda
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Semitski jeziki in Filistejci
Gaza (mesto)
Gaza je mesto v Gazi in je s 590.481 prebivalci (štetje leta 2017) največje palestinsko mesto.
Poglej Semitski jeziki in Gaza (mesto)
Giz
Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.
Poglej Semitski jeziki in Giz
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Semitski jeziki in Gruzija
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Semitski jeziki in Gutijci
Guvernat Dofar
Dofar je po površini največji guvernat v Omanskem sultanatu na Arabskem polotoku.
Poglej Semitski jeziki in Guvernat Dofar
Hararščina
Hararščina (tudi adêrščina) je semitski jezik, ki ga govorijo v etiopskem mestu Harar in njegovi okolici.
Poglej Semitski jeziki in Hararščina
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Semitski jeziki in Hebrejščina
Hiksi
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.
Poglej Semitski jeziki in Hiksi
Iku-Šamagan
Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)Lambert, Maurice (1970).
Poglej Semitski jeziki in Iku-Šamagan
Jafetska teorija
Jafetska teorija je v jezikoslovju psevdoznanstvena teorija, ki postulira, da so kartvelski jeziki z območja Kavkaza povezani s semitskimi jeziki na Srednjem vzhodu.
Poglej Semitski jeziki in Jafetska teorija
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Semitski jeziki in Kadeš
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Semitski jeziki in Kanaan
Kareh
Kareh Khavoserre je bil morda tretji faraon kanaanske Štirinajste egipčanske dinastije, ki je v drugem vmesnem obdobju Egipta iz Avarisa vladal v vzhodni Nilovi delti.
Poglej Semitski jeziki in Kareh
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Semitski jeziki in Kasiti
Kiš
Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Poglej Semitski jeziki in Kiš
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Semitski jeziki in Klinopis
Kraljica iz Sabe
Salomon in Kraljica iz Sabe. Bronasta »Rajska vrata«, Krstilnica svetega Janeza, Firence. Etiopska freska iz Aksuma Kraljice iz Sabe na poti v Jeruzalem z mečem v sedlu in kopjem v roki Johna Collierja, 1892 Kraljica iz Sabe, tudi Sabska kraljica, je bila po Svetem pismu, Koranu in etiopskem izročilu (Knjiga kraljev, Kebre Negast) vladarica Sabskega kraljestva, starodavnega kraljestva, ki ga sodobna arheologija postavlja v današnjo severno Etiopijo, Eritrejo in Jemen.
Poglej Semitski jeziki in Kraljica iz Sabe
Malteščina
Malteščina ali tudi melitščina je semitski jezik, v katerem se čuti vpliv različnih sosednjih jezikov: hebrejskega, italijanskega, angleškega, najbolj pa arabskega.
Poglej Semitski jeziki in Malteščina
Mara-Il
Mara-Il je edini kralj Nagarja, znan po imenu,Eidem, Finkel & Bonechi 2001, str.
Poglej Semitski jeziki in Mara-Il
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Semitski jeziki in Mari
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Poglej Semitski jeziki in Málaga
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Semitski jeziki in Mezopotamija
Mira (kadilo)
Mira (/ mɜːr /; iz aramejščine, a glej § etimologija) je naravna guma ali smola, pridobljena iz številnih majhnih, trnatih drevesnih vrst iz rodu Commiphora.
Poglej Semitski jeziki in Mira (kadilo)
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Poglej Semitski jeziki in Mirza
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Semitski jeziki in Mitani
Moab
Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁 Māʾab, arabsko مؤاب muʾāb, hebrejsko מוֹאָב, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.
Poglej Semitski jeziki in Moab
Natufijska kultura
Natufijska kultura je pozno epileolitska arheološka kultura, ki je v Levantu obstajala od približno 12.000 do 9.500 pr.
Poglej Semitski jeziki in Natufijska kultura
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Poglej Semitski jeziki in Nuhaše
Palmirska aramejščina
Palmirska aramejščina je bilo zahodno aramejsko narečje, ki so ga govorili v Palmiri, Sirija, v prvih stoletjih našega štetja.
Poglej Semitski jeziki in Palmirska aramejščina
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Semitski jeziki in Petra (Jordanija)
Prva urska dinastija
Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.
Poglej Semitski jeziki in Prva urska dinastija
Puzur-Ašur I.
Puzur-Ašur I. (akadsko 𒁍𒀫𒀸𒋩, Pu-AMAR-Aš-ŠUR) je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal okoli leta 2000 pr.
Poglej Semitski jeziki in Puzur-Ašur I.
Ras ibn Hani
Ras Ibn Hani (arabsko رأس ابن هاني) je rtič na Sredozemskem morju, 8 km severno od Latakije, Sirija.
Poglej Semitski jeziki in Ras ibn Hani
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Semitski jeziki in Rimsko cesarstvo
Sabejščina
Sabéjščina je bil starojužnoarabski jezik, ki so ga v današnjem Jemnu od približno leta 1000 pr.
Poglej Semitski jeziki in Sabejščina
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Semitski jeziki in Sasanidsko cesarstvo
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Semitski jeziki in Semiti
Serabit el-Hadim
Serabit el-Hadim (arabsko سرابيط الخادم) je kraj na jugozahodnem Sinajskem polotoku, Egipt, kjer so v antiki, predvsem Egipčani, kopali turkiz.
Poglej Semitski jeziki in Serabit el-Hadim
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Semitski jeziki in Seznam faraonov
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Semitski jeziki in Seznam jezikov
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Semitski jeziki in Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam jezikovnih družin in jezikov
Ta članek je seznam vseh jezikov.
Poglej Semitski jeziki in Seznam jezikovnih družin in jezikov
Seznam seznamov
Tukaj so našteti seznami uporabljeni v Wikipediji.
Poglej Semitski jeziki in Seznam seznamov
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Semitski jeziki in Sirščina
Sirska abeceda
Knjiga iz 11. stoletja v sertu Sirska abeceda je pisava, s katero se zapisuje sirščina.
Poglej Semitski jeziki in Sirska abeceda
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Semitski jeziki in Slovnični spol
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Semitski jeziki in Stari Egipt
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Semitski jeziki in Staro asirsko cesarstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Semitski jeziki in Sumerija
Tell Šejk Hamad
Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.
Poglej Semitski jeziki in Tell Šejk Hamad
Tell Bejdar
Tell Bejdar (arabsko تل بيدر) je vas in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Poglej Semitski jeziki in Tell Bejdar
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Semitski jeziki in Tell Brak
Tigrejščina
Tigréjščina je semitski jezik, ki ga govorijo v Eritreji.
Poglej Semitski jeziki in Tigrejščina
Tigrinjščina
Tigrínjščina ali tigrájščina (ትግሪኛ) je semitski jezik, ki ga govorijo v Eritreji in kjer je tudi uradni jezik.
Poglej Semitski jeziki in Tigrinjščina
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Semitski jeziki in Tretja urska dinastija
Ušpija
Ušpija (akadsko 𒍑𒉿𒀀, Uš-pi-a) je bil zgodnji asirski kralj, ki je vladal od okoli 2050 do 2030 pr.
Poglej Semitski jeziki in Ušpija
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Poglej Semitski jeziki in Ugaritščina
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.
Poglej Semitski jeziki in Ugaritska besedila
Unasova piramida
Unasov piramidni kompleks ja na piramidnam polju v Sakari v okolici Kaira, Egipt.
Poglej Semitski jeziki in Unasova piramida
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Semitski jeziki in Urartščina
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Semitski jeziki in Venetščina
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Semitski jeziki in Vojničev rokopis