Kazalo
85 odnosi: Akrosom, Albrecht Kossel, Alkimija, Alleejev učinek, Antonie van Leeuwenhoek, Apomiksa, Ščipalci, Ženski reprodukcijski sistem, Živali, Človeška ribica, Benzen, Biološki spol, Biologija, Botanični slovar, Centrosom, Domača muha, Drobnonožke, Dvoklopniki, Gametofit, Gametogamija, Gametogeneza, Glikokaliks, Gliste, Haploidija, Hipofiza, Interfaza, Jajčece, Kriobiologija, Krionika, Lipid, Malonoge, Matična celica, Meduza (zoologija), Mehkužci, Mehurčasta žleza, Mitohondrijska DNK, Modnik, Modo, Modroobročkasta hobotnica, Molekulsko kloniranje, Morska osa, Morske vetrnice, Nadomestno materinstvo, Nadzor rojstev, Naravno načrtovanje družine, Ogljikov hidrat, Oogeneza, Oploditev, Oploditev in vitro, Oploditev z biomedicinsko pomočjo, ... Razširi indeks (35 več) »
Akrosom
Akrosom je celični organel, ki se razvije na prednji strani glave semenčice (spermalne celice) pri mnogih živalih (vključujoč ljudi).
Poglej Semenčica in Akrosom
Albrecht Kossel
Albrecht Kossel (polno ime Ludwig Karl Martin Leonhard Albrecht Kossel), nemški biokemik in zdravnik, * 16. september, 1853, Rostock, Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemško cesarstvo, † 5. julij, 1927, Heidelberg, Baden-Württemberg, Weimarska republika.
Poglej Semenčica in Albrecht Kossel
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Semenčica in Alkimija
Alleejev učinek
Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.
Poglej Semenčica in Alleejev učinek
Antonie van Leeuwenhoek
Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.
Poglej Semenčica in Antonie van Leeuwenhoek
Apomiksa
Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.
Poglej Semenčica in Apomiksa
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Semenčica in Ščipalci
Ženski reprodukcijski sistem
peritonej''' '''medenice''': 32. široka vez (z 33. mezosalpinksom; 34. mezovarij in 35. mezometrij) '''vezi''': 36. okrogla; 37. jajčnikova; 38. suspenzorij jajčnika '''krvne žile''': 39.
Poglej Semenčica in Ženski reprodukcijski sistem
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Semenčica in Živali
Človeška ribica
Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.
Poglej Semenčica in Človeška ribica
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Semenčica in Benzen
Biološki spol
Samec in samica fazana se na zunaj razlikujeta tako po velikosti kot po obarvanosti Biolóški spôl je posledica kombiniranja genetskih lastnosti organizmov pri spolnem razmnoževanju, pri katerem pride do diferenciacije v moško ali žensko obliko (spol).
Poglej Semenčica in Biološki spol
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Semenčica in Biologija
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Semenčica in Botanični slovar
Centrosom
Centrosom je organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice.
Poglej Semenčica in Centrosom
Domača muha
Domača muha (znanstveno ime Musca domestica; tudi hišna muha) se najbolj namnoži v jeseni in s tem postane nadlega za človeka.
Poglej Semenčica in Domača muha
Drobnonožke
Drobnonožke (znanstveno ime Symphyla) so majhen red talnih členonožcev, ki jih uvrščamo med stonoge, vanj pa uvrščamo okrog 160 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Semenčica in Drobnonožke
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Semenčica in Dvoklopniki
Gametofit
Gametofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo gamete ali spolne celice, ki se združijo in tvorijo zigoto, ta pa je osnova za nastanek novega sporofitskega osebka.. Gametofit je haploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je haploidna spora (tros), preko mitotske delitve pa proizvede gamete (spolne celice), ki se spojijo in tvorijo zigoto.
Poglej Semenčica in Gametofit
Gametogamija
177x177_pik Gametogamija je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se zlijeta dve raznospolni enocelični gameti (spolni celici) in nato pride do združitve njunih jeder ter pripadajočih znotrajceličnih struktur, nakar nastane tako jedro zigote (spojka) kot tudi druge celične strukture.
Poglej Semenčica in Gametogamija
Gametogeneza
Gametogenéza je proces nastajanja in dozorevanje gamet - haploidnih spolnih celic.
Poglej Semenčica in Gametogeneza
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Poglej Semenčica in Glikokaliks
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Semenčica in Gliste
Haploidija
Zgoraj: haploidna celica z enojno garnituro vseh kromosomov (n), spodaj: diplodna celica z dvema homolognima kopijama vsakega kromosoma (2n). Haploidija ali haploidnost je lastnost celic in organizmov, katerih genski zapis sestavlja enojni komplet kromosomov (enojno garnituro avtosomov in en spolni kromosom).
Poglej Semenčica in Haploidija
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Poglej Semenčica in Hipofiza
Interfaza
Prikaz interfaze; kromatin se še ni zgostil in v celici še vedno potekajo vse funkcije normalno. Prikaz celičnega jedra v interfazi (najverjetneje fazi G1). Interfaza je ena od faz celičnega ciklusa, v kateri se celica zadržuje večino časa.
Poglej Semenčica in Interfaza
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Semenčica in Jajčece
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Poglej Semenčica in Kriobiologija
Krionika
Krionika (κρύος kryos pomeni 'mraz' ali 'hlad') je praksa, pri kateri se človeško truplo ali glavo krioprezervira (zamrzne do nizke temperature – običajno -196°C) z mislijo, da bo v prihodnosti zaradi razvoja novih medicinskih in biotehnoloških metod mogoča vnovična obuditev umrlega.
Poglej Semenčica in Krionika
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Semenčica in Lipid
Malonoge
Malonoge (znanstveno ime Pauropoda, iz grških besed pauro - »majhen« in podo - »stopalo«) so razred členonožcev podoben stonogam, ki ga sestavlja en sam red - Pauropodina.
Poglej Semenčica in Malonoge
Matična celica
Matične celice ali izvorne celice so malo diferencirane celice, katere potomke ostanejo deloma na isti stopnji diferenciacije, deloma pa se razvijajo v diferencirane celice enega tipa (npr. spermatogoniji v semenčice) ali v več tipov ene sorodne skupine (npr. matična krvotvorna celica v vse tipe krvnih telesc).
Poglej Semenčica in Matična celica
Meduza (zoologija)
Meduza klobučnjaka iz rodu ''Chrysaora'' Plavanje kubomeduze (posnetek vrste ''Alatina alata'') Meduza je prostoplavajoča življenjska oblika predstavnikov nekaterih skupin ožigalkarjev, konkretno klobučnjakov, kubomeduz in trdoživnjakov, ki se razmnožuje spolno.
Poglej Semenčica in Meduza (zoologija)
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Semenčica in Mehkužci
Mehurčasta žleza
Mehurčasta ali Cowperjeva žleza je del moških spolnih organov.
Poglej Semenčica in Mehurčasta žleza
Mitohondrijska DNK
citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).
Poglej Semenčica in Mitohondrijska DNK
Modnik
Moda odraslega moškega Módnik, môšnja ali skrótum je kožna vreča, v kateri sta modi (testisa).
Poglej Semenčica in Modnik
Modo
Modo je moški spolni organ.
Poglej Semenčica in Modo
Modroobročkasta hobotnica
Rod modroobročkastih hobotnic (znanstveno ime Hapalochlaena) združuje vsaj tri vrste hobotnic, ki prebivajo v morskih plitvinah v Tihem in Indijskem oceanu, natančneje v območju, ki se razteza od Japonske do Avstralije.
Poglej Semenčica in Modroobročkasta hobotnica
Molekulsko kloniranje
Molekulsko kloniranje je sklop eksperimentalnih metod v molekularni biologiji, ki jih uporabljamo za formiranje rekombinantnih molekul DNK in za usmerjanje njihovega podvojevanja (replikacije) v gostiteljskih organizmih.
Poglej Semenčica in Molekulsko kloniranje
Morska osa
Morska osa (znanstveno ime Chironex fleckeri) je ožigalkar iz razreda kubomeduz, ki prebiva predvsem v obalnih vodah na območju severne Avstralije, vzhodne Indijske podceline in jugovzhodne Azije.
Poglej Semenčica in Morska osa
Morske vetrnice
Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.
Poglej Semenčica in Morske vetrnice
Nadomestno materinstvo
Nadoméstno materínstvo (tudi surogátno materínstvo) je dogovor, s katerim se ženska, ki otroka rodi, zaveže otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (sopogodbeniku oziroma naročniku).
Poglej Semenčica in Nadomestno materinstvo
Nadzor rojstev
Nadzor rojstev (imenovano tudi načrtovanje rojstev, načrtovanje družine, preprečevanje zanositve, ali kontracepcija) je vsak načrt ali metoda za preprečevanje ali zmanjšanje verjetnosti zanositve, ne da bi se pri tem izogibali spolnim odnosom.
Poglej Semenčica in Nadzor rojstev
Naravno načrtovanje družine
Naravno načrtovanje družine (NND) se navezuje na metode načrtovanja družine, ki temeljijo na opazovanju telesnih znakov za določanje plodnih in neplodnih dni menstruacijskega ciklusa, ne da bi posegale v naravno telesno dogajanje.
Poglej Semenčica in Naravno načrtovanje družine
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Semenčica in Ogljikov hidrat
Oogeneza
Oogenéza je razvoj jajčnih celic (jajčec), torej ženskih spolnih celic.
Poglej Semenčica in Oogeneza
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Semenčica in Oploditev
Oploditev in vitro
Oploditev in vitro ali fertilizacija in vitro (IVF) je postopek, pri katerem spermiji oplodijo jajčeca zunaj telesa, in vitro.
Poglej Semenčica in Oploditev in vitro
Oploditev z biomedicinsko pomočjo
Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ali umetna oploditev je opredelitev, ki zajema več različnih tehnik, s pomočjo katerih lahko ustvarimo novo človeško življenje v umetnih pogojih, za kar ni potrebna spolna združitev moškega in ženske, temveč le oploditev ženske spolne celice oz.
Poglej Semenčica in Oploditev z biomedicinsko pomočjo
Ovulacija
230x230px Ovulacija (lat. ovulatio) je proces sproščanja zrelega jajčeca (jajčne celice) iz počenega folikla in sledeča izločitev skozi predrto steno ženskega jajčnika.
Poglej Semenčica in Ovulacija
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Semenčica in Pajki
Patauov sindrom
Patauov sindrom ali sindrom trisomije 13 je sindrom, ki ga povzroči kromosomska nepravilnost, pri kateri nekatere ali vse telesne celice vsebujejo dodaten genetski material iz 13.
Poglej Semenčica in Patauov sindrom
Penis
Pénis, môški spôlni úd ali môško spolovílo je s kožo pokrit del moškega zunanjega spolovila, zgrajen iz dveh kavernoznih teles in spongioznega telesa, skozi katerega poteka sečnica.
Poglej Semenčica in Penis
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Semenčica in Polži
Poliembrionija
semenčico oplojeno žensko jajčece). Poliembrionija ali poliembrija je fenomen, ki se zgodi, kadar se iz enega oplojenega jajčeca razvijeta dva ali več zarodkov (embrijev).
Poglej Semenčica in Poliembrionija
Polip (zoologija)
koralnjaka v koloniji morskih vetrnic živijo samotarsko Polip je pritrjena življenjska oblika predstavnikov večine skupin ožigalkarjev, ki se razmnožuje nespolno, z brstenjem.
Poglej Semenčica in Polip (zoologija)
Portugalska ladjica
Portugalska ladjica (znanstveno ime Physalia physalis) je ožigalkar iz razreda trdoživnjakov.
Poglej Semenčica in Portugalska ladjica
Postranice
Postranice ali bibe (znanstveno ime Amphipoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih vrst, ki živijo večinoma v morjih in jih prepoznamo po bočno sploščenem telesu.
Poglej Semenčica in Postranice
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Semenčica in Prašne uši
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Semenčica in Praprotnice
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Semenčica in Prave cvrčalke
Puberteta
Pubertéta je preobrazba dekleta v žensko in fanta v moškega.
Poglej Semenčica in Puberteta
Razmnoževalni sistem
Razmnoževalni sistem je sistem organov pri višjih organizmih, ki ima vlogo razmnoževanja - produkcije potomcev.
Poglej Semenčica in Razmnoževalni sistem
Rožmarinska kislina
Rožmarinska kislina je ester kavne in 3,4-dihiidroksifenilmlečne kisline in se nahaja predvsem v rastlinskih vrstah družine skrholistovk (Boraginaceae) in ustnatic (Lamiaceae).Petersen M., Simmonds M. S. Rosmarinic acid. Phytochemistry. 2003; 62 (2): 121–125. Kot sestavina začimb se uporablja v vsakodnevni prehrani, čista spojina in različni rastlinski ekstrakti pa imajo tudi številne dokazane biološke učinke, zlasti antioksidativno, protivnetno in protimikrobno delovanje.
Poglej Semenčica in Rožmarinska kislina
Robert G. Edwards
Sir Robert Geoffrey Edwards, CBE, FRS, angleški fiziolog in akademik, nobelovec, * 27. september 1925, Batley, Anglija, Združeno kraljestvo, † 10. april 2013, pri Cambridgeu.
Poglej Semenčica in Robert G. Edwards
Semenjak
Semenjaka in prostata; pogled od zgoraj in spredaj ''Topografija semenjakov'' Semenjak (vesicula seminalis, glandulae vesiculosae), seminalna vezikula ali mehurnica je parna pomožna spolna žleza pri sesalcih moškega spola, ki se prilega zadajšnji strani sečnega mehurja.
Poglej Semenčica in Semenjak
Semenovod
Semenovod (latinsko Ductus deferens) je del moških spolnih organov.
Poglej Semenčica in Semenovod
Sertolijeva celica
Sertolijeve celice so podporne celice v modih (testisih) in so izjemnega pomena za njihovo delovanje.
Poglej Semenčica in Sertolijeva celica
Sperma
Spêrma ali séme oz.
Poglej Semenčica in Sperma
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Semenčica in Spermatofor
Spermatogeneza
Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.
Poglej Semenčica in Spermatogeneza
Spolna žleza
Spôlne žleze ali gonáde zajemajo pri ženski jajčnika in pri moškem moda.
Poglej Semenčica in Spolna žleza
Spolna dvoličnost
pavov imajo živopisano perje, s katerim dvorijo precej manj vpadljivim samicam Samica (v sredini) pajka vrste ''Nephila clavipes'' je mnogokrat večja od samca (v zgornjem levem kotu) Spolna dvoličnost ali s tujko spolni dimorfizem je pojav, da se predstavniki moškega in ženskega spola neke vrste dosledno razlikujejo med seboj po telesni zgradbi ali drugih znakih, kot odraz različne vloge spolov pri spolnem razmnoževanju.
Poglej Semenčica in Spolna dvoličnost
Sporofit
Sporofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo razširjevalne enote, spore. Sporofit ali sporogon je diploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je diploidna zigota, ob zrelosti pa preko mejotske delitve proizvede haploidne spore.
Poglej Semenčica in Sporofit
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Semenčica in Strige
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Semenčica in Telesna temperatura
Testosteron
Testosterón je androgen (moški spolni hormon), ki ga izločajo intersticijske celice v modih pod vplivom luteotropina.
Poglej Semenčica in Testosteron
Vazektomija
Prikaz običajnega mesta vazektomije: A. penis, B. sečnica, C. modnik, D. modo, E. nadmodek, F. mesto vazekromije, G. obsečnica, H. semenjak, I. sečni mehur, J. sramnica, K. semenovod Vazektomíja pomeni operacijsko prekinitev ali delno odstranitev semenovoda.
Poglej Semenčica in Vazektomija
Velekrilci
Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.
Poglej Semenčica in Velekrilci
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Semenčica in Vitičnjaki
Zajedavske stenice
Zajedavske stenice (znanstveno ime Cimicidae) so majhna družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred stenic (Heteroptera), sestavlja pa jo 75 danes živečih opisanih vrst zunanjih zajedavcev, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev in ptičev.
Poglej Semenčica in Zajedavske stenice
Zanositev
Združitev jajčeca in semenčice. Zanosítev, spočétje ali koncépcija je začetek nosečnosti, ko oploditvi jajčeca s semenčico sledi ugnezdenje blastule.
Poglej Semenčica in Zanositev
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Semenčica in Zgodovina biologije
Zigota
Zigota, spojek ali oplojeno jajčece je celica, ki nastane z oploditvijo oz.
Poglej Semenčica in Zigota
Prav tako znan kot Spermatozoj, Spermij.