Hitreje kot brskalnik!
212 odnosi: Abasidi, Abasidski kalifat, Afrodizija, Al-Aksa, Alamut (Bartol), Alanya, Aleksej I. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksiada, Alep, Alp Arslan, Anatolija, Andronik I. Komnen, Ani, Turčija, Antalya, Antalya (provinca), Arbil, Atabeg, Şanlıurfa, Azerbajdžan, Šahova mošeja, Isfahan, Širaz, İznik, Četrta križarska vojna, Çinili Köşk, Baalbek, Baba Tahir, Bagrat IV. Gruzijski, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin II. Jeruzalemski, Bazilij II., Bernard Mariborski, Birgi, Bitka na Ager Sanguinisu, Bitka pri Basianu, Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Harranu, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Cezareja Mazaka, Damask, Danišmendi, Denizli, Devolska pogodba, Dimitrij Zvonimir, Doževa palača, Druga križarska vojna, Eğirdir, Efez, ..., Egejsko morje, Erzincan, Erzurum, Evdokija Makrembolitissa, Gagauzi, Gautier Sans-Avoir, Gedrozija, Gjumri, Godfrej Bouillonski, Gornja Mezopotamija, Grofija Edesa, Gruzijska zlata doba, Gujuk, Hadrijanova vrata, Hamadan, Hamidski bejlik, Harran, Hazari, Henrik II. Avstrijski, Hierapolis, Ibn Arabi, Iran, Iranska arhitektura, Islamska umetnost, Islamski vpliv na zahodno umetnost, Ivan (mošeja), Ivan II. Komnen, Janez I. Arkelski, Jeruzalemsko kraljestvo, Kapadokija, Karakitajski kanat, Karaman, Karamanidi, Kayseri, Kılıç Arslan I., Kejhusrev I., Kejhusrev II., Kejhusrev III., Kejkavus I., Kejkavus II., Kejkubad I., Kejkubad II., Kejkubad III., Kerboga, Kerman, Kilič Arslan II., Kilikija, Kiosk, Komneni, Koncil v Clermontu, Koncil v Piacenzi, Konrad III. Nemški, Konstantin IX. Monomah, Konstantin X. Dukas, Konstantinopel, Korduena, Križarske vojne, Kultura Osmanskega cesarstva, Kutalmiš, Latakija, Mala Armenija, Malik Šah, Malik Šah I., Manuel I. Komnen, Medresa, Mehmed II. Osvajalec, Merv, Mesud I., Mesud II., Mihael VII. Dukas, Milet, Mira, Likija, Mitilena, Mošeja Džuma, Baku, Most čez Eurymedon, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Nahičevan, Nakš-e Džahan, Nesmrtniki, Nikefor Brijenij, Nikefor III. Botanijat, Nizam Al Mulk, Nur ad-Din, Obelisk, Obleganje Antiohije, Obleganje Bagdada (1258), Obleganje Edese, Obleganje Nikeje, Omar Hajam, Pergamon, Peta križarska vojna, Peter Krešimir IV., Peter Puščavnik, Petkova mošeja v Isfahanu, Pizidija, Pot začimb, Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Rimska Armenija, Rodos, Roman IV. Diogen, Saladin, Samostan Janeza Evangelista, Patmos, Samostan Kutlumuš, Samostan Tatev, Sarde, Söğüt, Sebasteja (tema), Seldžuško cesarstvo, Seznam perzijskih kraljev, Seznam starodavnih ljudstev, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sinop, Sirija, Sivas, Sulejman ibn Kutalmiš, Sulejman II. Rumski, Sultanat Rum, Tankred Galilejski, Tarz, Tatikij, Tűrbe, Tbilisi, Teheran, Teodor I. Laskaris, Teodor II. Laskaris, Timur Lenk, Togrul beg, Toros Edeški, Trapezundsko cesarstvo, Turčija, Turkmenistan, Tutuš I., Vagaršapat, Vanadzor, Varjagi, Veliki Horasan, Veliki Iran, Vezir, Visoki srednji vek, Vladarska rodbina, Yaghi-Siyan, Zakavkazje, Zengidi, Zgodovina Armenije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovinski muzej Armenije, 1034, 1040, 1046, 1052, 1055, 1064, 1070, 1071, 1073, 1075, 1077, 1078, 1149, 1256, 1277. Razširi indeks (162 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Seldžuki in Abasidi · Poglej več »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Seldžuki in Abasidski kalifat · Poglej več »
Afrodizija
Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".
Novo!!: Seldžuki in Afrodizija · Poglej več »
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Novo!!: Seldžuki in Al-Aksa · Poglej več »
Alamut (Bartol)
Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Novo!!: Seldžuki in Alamut (Bartol) · Poglej več »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Novo!!: Seldžuki in Alanya · Poglej več »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: Seldžuki in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Novo!!: Seldžuki in Aleksej III. Angel · Poglej več »
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Novo!!: Seldžuki in Aleksiada · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Seldžuki in Alep · Poglej več »
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.
Novo!!: Seldžuki in Alp Arslan · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Seldžuki in Anatolija · Poglej več »
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Novo!!: Seldžuki in Andronik I. Komnen · Poglej več »
Ani, Turčija
url-status.
Novo!!: Seldžuki in Ani, Turčija · Poglej več »
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino. Razširilo in razcvetelo se je v rimskem obdobju, v katerem je dobilo več spomenikov, med njimi Hadrijanova vrata (leta 130). Večkrat je zamenjalo svoje oblastnike. Za Rimljani so prišli Bizantinci, za njimi leta 1207 Seldžuki in za njimi leta 1391 Osmanski Turki, ki so prinesli pet sto let relativnega miru in stabilnosti. Mesto je po prvi svetovni vojni prišlo pod suverenost Kraljevine Italije, vendar ga je kmalu zatem v vojni za neodvisnost osvojila Turčija. Antalya je največje turistično središče na turški rivieri. Leta 2014 jo je obiskalo rekordnih 12,5 milijona turistov. Leta 2015 je v Antalyi potekalo srečanje na vrhu G-20.
Novo!!: Seldžuki in Antalya · Poglej več »
Antalya (provinca)
Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.
Novo!!: Seldžuki in Antalya (provinca) · Poglej več »
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Novo!!: Seldžuki in Arbil · Poglej več »
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Novo!!: Seldžuki in Atabeg · Poglej več »
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Novo!!: Seldžuki in Şanlıurfa · Poglej več »
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Novo!!: Seldžuki in Azerbajdžan · Poglej več »
Šahova mošeja, Isfahan
Šahova mošeja (perzijsko: مسجد شاه) je mošeja v Isfahanu v Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Šahova mošeja, Isfahan · Poglej več »
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Širaz · Poglej več »
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Novo!!: Seldžuki in İznik · Poglej več »
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Novo!!: Seldžuki in Četrta križarska vojna · Poglej več »
Çinili Köşk
Çinili Köşk (izg. činili köšk, slovensko Poploščeni paviljon) je s keramičnimi ploščicami obložen paviljon v carigrajski cesarski palači Topkapi Saraj.
Novo!!: Seldžuki in Çinili Köşk · Poglej več »
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Novo!!: Seldžuki in Baalbek · Poglej več »
Baba Tahir
Baba Tahir (perzijsko باباطاهر) ali Baba Tahir Orjan Hamadani je bil perzijski pesnik, * 11.
Novo!!: Seldžuki in Baba Tahir · Poglej več »
Bagrat IV. Gruzijski
Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.
Novo!!: Seldžuki in Bagrat IV. Gruzijski · Poglej več »
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Novo!!: Seldžuki in Balduin I. Jeruzalemski · Poglej več »
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Novo!!: Seldžuki in Balduin II. Jeruzalemski · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Seldžuki in Bazilij II. · Poglej več »
Bernard Mariborski
Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.
Novo!!: Seldžuki in Bernard Mariborski · Poglej več »
Birgi
Birgi (iz srednjeveškega grškega imena: Pirgion, dobesedno majhen stolp) je majhno mesto v okrožju Ödemiş v turški provinci Izmir.
Novo!!: Seldžuki in Birgi · Poglej več »
Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka na Ager Sanguinisu (oz. bitka na krvavem polju; tudi bitka pri Sarmadi) je bil spopad med križarsko državo Antiohijo in Ortokidi iz Alepa 28. junija 1119.
Novo!!: Seldžuki in Bitka na Ager Sanguinisu · Poglej več »
Bitka pri Basianu
Bitka pri Basianu (turško Basian Savaşı, gruzinsko ბასიანის ბრძოლა, Basianis brdzola) je bila bitka med vojskama seldžuškega Sultanata Rum in Kraljevine Gruzije v dolini Basiani 60 km severovzhodno od Erzuruma v sedanji Republiki Turčiji.
Novo!!: Seldžuki in Bitka pri Basianu · Poglej več »
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Novo!!: Seldžuki in Bitka pri Dorileju (1097) · Poglej več »
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Novo!!: Seldžuki in Bitka pri Draču (1081) · Poglej več »
Bitka pri Harranu
Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.
Novo!!: Seldžuki in Bitka pri Harranu · Poglej več »
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Novo!!: Seldžuki in Bitka pri Manzikertu · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Seldžuki in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Cezareja Mazaka
Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.
Novo!!: Seldžuki in Cezareja Mazaka · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Seldžuki in Damask · Poglej več »
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Novo!!: Seldžuki in Danišmendi · Poglej več »
Denizli
Denizli je industrijsko mesto v jugozahodni Anatolji, Turčija.
Novo!!: Seldžuki in Denizli · Poglej več »
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Novo!!: Seldžuki in Devolska pogodba · Poglej več »
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Novo!!: Seldžuki in Dimitrij Zvonimir · Poglej več »
Doževa palača
Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.
Novo!!: Seldžuki in Doževa palača · Poglej več »
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Novo!!: Seldžuki in Druga križarska vojna · Poglej več »
Eğirdir
Eğirdir je mesto, jezero in okrožje v provinci Isparta v sredozemskem delu Turčije.
Novo!!: Seldžuki in Eğirdir · Poglej več »
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Novo!!: Seldžuki in Efez · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Seldžuki in Egejsko morje · Poglej več »
Erzincan
Erzincan (izg. Erzindžan) je glavno mesto province Erzincan v severovzhodni Turčiji.
Novo!!: Seldžuki in Erzincan · Poglej več »
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Novo!!: Seldžuki in Erzurum · Poglej več »
Evdokija Makrembolitissa
Evdokija Makrembolitissa (grško: Ευδοκία Μακρεμβολίτισσα) je bila druga žena bizantinskega cesarja Konstantina X. Dukasa.
Novo!!: Seldžuki in Evdokija Makrembolitissa · Poglej več »
Gagauzi
| region9.
Novo!!: Seldžuki in Gagauzi · Poglej več »
Gautier Sans-Avoir
Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.
Novo!!: Seldžuki in Gautier Sans-Avoir · Poglej več »
Gedrozija
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva Gedrozija (staroperzijsko: Maka) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva na ozemlju današnjega Makrana v južnem Iranu in Beludžistana v zahodnem Pakistanu.
Novo!!: Seldžuki in Gedrozija · Poglej več »
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Novo!!: Seldžuki in Gjumri · Poglej več »
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Seldžuki in Godfrej Bouillonski · Poglej več »
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Seldžuki in Gornja Mezopotamija · Poglej več »
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Novo!!: Seldžuki in Grofija Edesa · Poglej več »
Gruzijska zlata doba
Gruzijska zlata doba opisuje zgodovinsko obdobje od visokega srednjega veka, sega približno od poznega 11.
Novo!!: Seldžuki in Gruzijska zlata doba · Poglej več »
Gujuk
Gujuk ali Kujuk (mongolsko Гүюг хаан, Güyug khaan, srednjemongolsko 20px Güyüg qaγan) je bil sin kana Ogedeja, Džingiskanov vnuk in od leta 1246 so 1248 tretji veliki kan Mongolskega cesarstva, * okoli 19. marca 1206, † 20. april 1248.
Novo!!: Seldžuki in Gujuk · Poglej več »
Hadrijanova vrata
Hadrijanova vrata ali Üçkapılar ("Trojna vrata" v turščini) je slavolok v Antalyi v Turčiji, ki je bil zgrajen v imenu rimskega cesarja Hadrijana, ki je leta 130 obiskal mesto.
Novo!!: Seldžuki in Hadrijanova vrata · Poglej več »
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Novo!!: Seldžuki in Hamadan · Poglej več »
Hamidski bejlik
Hamidski bejlik, Hamidska dinastija ali krajše Hamidi (sodobno turško Hamidoğulları ali Hamidoğulları Beyliği) je bil eden od bejlikov, ki so nastali v 14.
Novo!!: Seldžuki in Hamidski bejlik · Poglej več »
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Novo!!: Seldžuki in Harran · Poglej več »
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Novo!!: Seldžuki in Hazari · Poglej več »
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Novo!!: Seldžuki in Henrik II. Avstrijski · Poglej več »
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vroči izviri so se uporabljali kot zdravilišče že od 2. stoletja pred našim štetjem, z mnogimi strankami, ki so se tu zdravili ali umirali. Velika nekropola je napolnjena s sarkofagi, najbolj znan je Marcus Aurelius Ammianos, z reliefom, ki prikazuje najstarejši znan primer mehanizma z ročico in ojnico. Velike kopeli so bile zgrajene iz ogromnih kamnitih blokov brez uporabe cementa in so bile sestavljene iz različnih zaprtih ali odprtih odsekov, povezanih med seboj. V notranjoati so globoke niše, vključno s kopelmi, knjižnico in gimnazijo.
Novo!!: Seldžuki in Hierapolis · Poglej več »
Ibn Arabi
Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn ʿAlī ibn Muḥammad ibnʿArabī al-Ḥātimī aṭ-Ṭāʾī (arabsko: أبو عبد الله محمد بن علي بن محمد بن عربي الحاتمي الطائي), arabski sufijski učenjak, mistik, pesnik in filozof, * 17.
Novo!!: Seldžuki in Ibn Arabi · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Iran · Poglej več »
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Novo!!: Seldžuki in Iranska arhitektura · Poglej več »
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Novo!!: Seldžuki in Islamska umetnost · Poglej več »
Islamski vpliv na zahodno umetnost
Islamski vplivi na zahodno umetnost se nanašajo na vpliv islamske umetnosti, umetniške produkcije v islamskem svetu od 8.
Novo!!: Seldžuki in Islamski vpliv na zahodno umetnost · Poglej več »
Ivan (mošeja)
Ivan (perzijsko: ایوان eyvān, arabsko: إيوان Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.
Novo!!: Seldžuki in Ivan (mošeja) · Poglej več »
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Novo!!: Seldžuki in Ivan II. Komnen · Poglej več »
Janez I. Arkelski
Janez I. Arkelski (* okoli 990; † 1034) iz prve rodbine Arkelskih je bil fevdalni gospod dežele Arkel, Heukelom in Polsbroek.
Novo!!: Seldžuki in Janez I. Arkelski · Poglej več »
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Novo!!: Seldžuki in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Novo!!: Seldžuki in Kapadokija · Poglej več »
Karakitajski kanat
Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.
Novo!!: Seldžuki in Karakitajski kanat · Poglej več »
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Novo!!: Seldžuki in Karaman · Poglej več »
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Novo!!: Seldžuki in Karamanidi · Poglej več »
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Novo!!: Seldžuki in Kayseri · Poglej več »
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Novo!!: Seldžuki in Kılıç Arslan I. · Poglej več »
Kejhusrev I.
Kejhusrev I. (staro anatolsko turško كَیخُسرو, Ghiyāth ad-Dīn Kaykhusraw bin Qilij Arslān, perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان) je bil enajsti in najmlajši sin Kilič Arslana II., * neznano, † 1211, Alaşehir.
Novo!!: Seldžuki in Kejhusrev I. · Poglej več »
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Novo!!: Seldžuki in Kejhusrev II. · Poglej več »
Kejhusrev III.
Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.
Novo!!: Seldžuki in Kejhusrev III. · Poglej več »
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Novo!!: Seldžuki in Kejkavus I. · Poglej več »
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Novo!!: Seldžuki in Kejkavus II. · Poglej več »
Kejkubad I.
| type.
Novo!!: Seldžuki in Kejkubad I. · Poglej več »
Kejkubad II.
Kejkubad II. (staro anatolsko turško كیقباد, perzijsko علاء الدين كيقباد بن كيخسرو, ʿAlāʾ ad-Dīn Kayqubād bin Kaykhusraw) je bil najmlajši od treh sinov seldžuškega sultana Ruma Kejhusreva II., * 1239, † 1257.
Novo!!: Seldžuki in Kejkubad II. · Poglej več »
Kejkubad III.
Kejkubad III. (staro anatolsko turško كَیقُباد سوم) ali ʿAlāʾ ad-Dīn Kejkubād bin Farāmurz (perzijsko علاء الدین کیقباد بن فرامرز) je bil v letih 1298 do 1302 trikrat sultan seldžuškega sultanata Rum, * okoli 1283, † 1302.
Novo!!: Seldžuki in Kejkubad III. · Poglej več »
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Novo!!: Seldžuki in Kerboga · Poglej več »
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Kerman · Poglej več »
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Novo!!: Seldžuki in Kilič Arslan II. · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Seldžuki in Kilikija · Poglej več »
Kiosk
kioski K67 iz 60-ih let se vračajo na ulice secesije (1923) v Las Palmas de Gran Canaria. Trajanov kiosk iz 1. stoletja pred našim štetjem na otoku Agilika v Egiptu Nemški vodnjak na hipodromu v Istanbulu Fortínov kiosk, Mehika Kiosk (perzijsko kūšk) je bil zgodovinsko gledano majhen vrtni paviljon, odprt na nekaterih ali vseh straneh, pogost v Perziji, na indijski podcelini in v Osmanskem cesarstvu od 13.
Novo!!: Seldžuki in Kiosk · Poglej več »
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Novo!!: Seldžuki in Komneni · Poglej več »
Koncil v Clermontu
Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18. do 28. novembra 1095 v Clermont-Ferrandu, Francija, in je sprožil prvo križarsko vojno.
Novo!!: Seldžuki in Koncil v Clermontu · Poglej več »
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Novo!!: Seldžuki in Koncil v Piacenzi · Poglej več »
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Novo!!: Seldžuki in Konrad III. Nemški · Poglej več »
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Novo!!: Seldžuki in Konstantin IX. Monomah · Poglej več »
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Novo!!: Seldžuki in Konstantin X. Dukas · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Seldžuki in Konstantinopel · Poglej več »
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Novo!!: Seldžuki in Korduena · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Seldžuki in Križarske vojne · Poglej več »
Kultura Osmanskega cesarstva
Osmanska kultura se je razvijala več stoletij, ko je vladajoča uprava Turkov absorbirala, prilagajala in spreminjala različne domorodne kulture osvojenih dežel in njihovih ljudstev.
Novo!!: Seldžuki in Kultura Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Kutalmiš
Kutalmiš (turško: Kutalmış), ime dveh različnih oseb iz turške zgodovine.
Novo!!: Seldžuki in Kutalmiš · Poglej več »
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Novo!!: Seldžuki in Latakija · Poglej več »
Mala Armenija
Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).
Novo!!: Seldžuki in Mala Armenija · Poglej več »
Malik Šah
Malik Šah se je imenovalo več bližnjevzhodnih vladarjev, zlasti Perzije.
Novo!!: Seldžuki in Malik Šah · Poglej več »
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Novo!!: Seldžuki in Malik Šah I. · Poglej več »
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Seldžuki in Manuel I. Komnen · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Seldžuki in Medresa · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Seldžuki in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Seldžuki in Merv · Poglej več »
Mesud I.
Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.
Novo!!: Seldžuki in Mesud I. · Poglej več »
Mesud II.
Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.
Novo!!: Seldžuki in Mesud II. · Poglej več »
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Novo!!: Seldžuki in Mihael VII. Dukas · Poglej več »
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Novo!!: Seldžuki in Milet · Poglej več »
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Novo!!: Seldžuki in Mira, Likija · Poglej več »
Mitilena
Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.
Novo!!: Seldžuki in Mitilena · Poglej več »
Mošeja Džuma, Baku
Mošeja Džuma, ali Petkova mošeja je mošeja v Bakuju v Azerbajdžanu.
Novo!!: Seldžuki in Mošeja Džuma, Baku · Poglej več »
Most čez Eurymedon
Most čez Eurymedon je bil poznorimski most čez reko Eurymedon (sodobna Köprüçay), blizu Aspendosa, v Pamfiliji v južni Anatoliji.
Novo!!: Seldžuki in Most čez Eurymedon · Poglej več »
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Novo!!: Seldžuki in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Novo!!: Seldžuki in Nahičevan · Poglej več »
Nakš-e Džahan
Trg Nakš-e Džahan, znan tudi kot trg Saeed in Šahov trg do 1979, je trg v središču Isfahana v Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Nakš-e Džahan · Poglej več »
Nesmrtniki
Perzijski nesmrtniki (iz grščine Ἀθάνατοι Athánatoi), znani tudi kot Nesmrtniki ali Perzijski vojaki, je bilo ime, ki ga je Herodot pripisal elitni, močno oboroženi pehoti 10.000 vojakov v vojski Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Seldžuki in Nesmrtniki · Poglej več »
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Novo!!: Seldžuki in Nikefor Brijenij · Poglej več »
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Novo!!: Seldžuki in Nikefor III. Botanijat · Poglej več »
Nizam Al Mulk
Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi خواجه نظامالملک طوسی, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10. april 1018, Tus, provinca Horasan, sedaj Iran, † 14. oktober 1092, pri Nehavandu blizu Sahne.
Novo!!: Seldžuki in Nizam Al Mulk · Poglej več »
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Novo!!: Seldžuki in Nur ad-Din · Poglej več »
Obelisk
Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.
Novo!!: Seldžuki in Obelisk · Poglej več »
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Novo!!: Seldžuki in Obleganje Antiohije · Poglej več »
Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano. Porušeni Bagdad je ostal nenaseljen nekaj stoletij.
Novo!!: Seldžuki in Obleganje Bagdada (1258) · Poglej več »
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Novo!!: Seldžuki in Obleganje Edese · Poglej več »
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Novo!!: Seldžuki in Obleganje Nikeje · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Seldžuki in Omar Hajam · Poglej več »
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Novo!!: Seldžuki in Pergamon · Poglej več »
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Novo!!: Seldžuki in Peta križarska vojna · Poglej več »
Peter Krešimir IV.
Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.
Novo!!: Seldžuki in Peter Krešimir IV. · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: Seldžuki in Peter Puščavnik · Poglej več »
Petkova mošeja v Isfahanu
Petkova mošeja v Isfahanu, znana tudi kot mošeja Atiq, je zgodovinska kongregacijska mošeja (Jāmeh) v Isfahanu, Iran.
Novo!!: Seldžuki in Petkova mošeja v Isfahanu · Poglej več »
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Pizidija · Poglej več »
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Novo!!: Seldžuki in Pot začimb · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Seldžuki in Prva križarska vojna · Poglej več »
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Novo!!: Seldžuki in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Novo!!: Seldžuki in Rimska Armenija · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Seldžuki in Rodos · Poglej več »
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Novo!!: Seldžuki in Roman IV. Diogen · Poglej več »
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Novo!!: Seldžuki in Saladin · Poglej več »
Samostan Janeza Evangelista, Patmos
Samostan Janeza Evangelista (grško Μονή τουΑγίουΙωάννουτουΘεολόγου, Moní tou Agíou Ioánnou tou Theológou) ali samostan sv.
Novo!!: Seldžuki in Samostan Janeza Evangelista, Patmos · Poglej več »
Samostan Kutlumuš
Samostan Kutlumuš (grško, Moní Koutloumousíoui) ali Kutlumusi (grško) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Novo!!: Seldžuki in Samostan Kutlumuš · Poglej več »
Samostan Tatev
Samostan Tatev (armensko: Տաթևի վանք Tat'evi vank') je armenski apostolski samostan iz 9.
Novo!!: Seldžuki in Samostan Tatev · Poglej več »
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Novo!!: Seldžuki in Sarde · Poglej več »
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Novo!!: Seldžuki in Söğüt · Poglej več »
Sebasteja (tema)
Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.
Novo!!: Seldžuki in Sebasteja (tema) · Poglej več »
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Novo!!: Seldžuki in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Novo!!: Seldžuki in Seznam perzijskih kraljev · Poglej več »
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Novo!!: Seldžuki in Seznam starodavnih ljudstev · Poglej več »
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Novo!!: Seldžuki in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Novo!!: Seldžuki in Sinop · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Seldžuki in Sirija · Poglej več »
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Novo!!: Seldžuki in Sivas · Poglej več »
Sulejman ibn Kutalmiš
Sulejman ibn Kutalmiš (turško I. Süleyman Şah, staro anatolsko turško سُلَیمان بن قُتَلمِش, Kutalmışoğlu Suleiman, perzijsko سلیمان بن قتلمش) je bil ustanovitelj neodvisne seldžuške turške države in od leta 1077 do svoje smrti sultan Sultanata Rum, * neznano, † 4. junij 1086, Antiohija.
Novo!!: Seldžuki in Sulejman ibn Kutalmiš · Poglej več »
Sulejman II. Rumski
Sulejman II. (turško II. Süleyman Şah, perzijsko رکن الدین سلیمان شاه) je bil od leta 1196 do 1204 sultan seldžuškega Sultanata Rum, * neznano, † 1204.
Novo!!: Seldžuki in Sulejman II. Rumski · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Seldžuki in Sultanat Rum · Poglej več »
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Novo!!: Seldžuki in Tankred Galilejski · Poglej več »
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Novo!!: Seldžuki in Tarz · Poglej več »
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Novo!!: Seldžuki in Tatikij · Poglej več »
Tűrbe
Türbe je turška beseda za "grobnico".
Novo!!: Seldžuki in Tűrbe · Poglej več »
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Novo!!: Seldžuki in Tbilisi · Poglej več »
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Novo!!: Seldžuki in Teheran · Poglej več »
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Novo!!: Seldžuki in Teodor I. Laskaris · Poglej več »
Teodor II. Laskaris
Teodor II.
Novo!!: Seldžuki in Teodor II. Laskaris · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Timur Lenk · Poglej več »
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Novo!!: Seldžuki in Togrul beg · Poglej več »
Toros Edeški
Toros (armenska skrajšana oblika imena Teodoros/Teodor, armensko Թորոս կուրապաղատ, T'oros Kuropalates) je bil med prvo križarsko vojno armenski guverner Edese, * ni znano, † 9. marec 1098.
Novo!!: Seldžuki in Toros Edeški · Poglej več »
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Seldžuki in Trapezundsko cesarstvo · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Turčija · Poglej več »
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Turkmenistan · Poglej več »
Tutuš I.
Tutuš I. (turško I. Tutuş, arabsko أبو سعيد تاج الدولة تتش السلجوقي) je bil od leta 1078 do 1092 seldžuški emir Damaska in od leta 1092 do svoje smrti sultan Damaska, * 1066, † 1095.
Novo!!: Seldžuki in Tutuš I. · Poglej več »
Vagaršapat
Vagaršapat je četrto največje mesto v Armeniji in najštevilnejša občinska skupnost province Armavir.
Novo!!: Seldžuki in Vagaršapat · Poglej več »
Vanadzor
Vanadzor (armensko: Վանաձոր izgovorjeno), je mestna občinska skupnost in tretje največje mesto v Armeniji, ki je glavno mesto province Lori na severnem delu države.
Novo!!: Seldžuki in Vanadzor · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Seldžuki in Varjagi · Poglej več »
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Novo!!: Seldžuki in Veliki Horasan · Poglej več »
Veliki Iran
Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.
Novo!!: Seldžuki in Veliki Iran · Poglej več »
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Novo!!: Seldžuki in Vezir · Poglej več »
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Novo!!: Seldžuki in Visoki srednji vek · Poglej več »
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Novo!!: Seldžuki in Vladarska rodbina · Poglej več »
Yaghi-Siyan
Yaghi-Siyan, turški suženj seldžuškega sultana Malik Šaha I., guverner Antiohije med prvo križarsko vojno, † 3. junij 1098.
Novo!!: Seldžuki in Yaghi-Siyan · Poglej več »
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Novo!!: Seldžuki in Zakavkazje · Poglej več »
Zengidi
Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.
Novo!!: Seldžuki in Zengidi · Poglej več »
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Novo!!: Seldžuki in Zgodovina Armenije · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Seldžuki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zgodovinski muzej Armenije
Zgodovinski muzej Armenije je muzej v Erevanu v Armeniji z oddelki za arheologijo, numizmatiko, etnografijo, moderno zgodovino in restavriranje.
Novo!!: Seldžuki in Zgodovinski muzej Armenije · Poglej več »
1034
1034 (MXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Seldžuki in 1034 · Poglej več »
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Seldžuki in 1040 · Poglej več »
1046
1046 (MXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Seldžuki in 1046 · Poglej več »
1052
1052 (MLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Seldžuki in 1052 · Poglej več »
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Seldžuki in 1055 · Poglej več »
1064
1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Seldžuki in 1064 · Poglej več »
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Seldžuki in 1070 · Poglej več »
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seldžuki in 1071 · Poglej več »
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Seldžuki in 1073 · Poglej več »
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Seldžuki in 1075 · Poglej več »
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Seldžuki in 1077 · Poglej več »
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Seldžuki in 1078 · Poglej več »
1149
1149 (MCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seldžuki in 1149 · Poglej več »
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seldžuki in 1256 · Poglej več »
1277
1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Seldžuki in 1277 · Poglej več »
